Vsako kammično dejanje (hoteno dejanje), naj bo še tako nepomembno, pusti posledice na našem telesnem, moralnem in duhovnem blagostanju. Nekoristna kamma, ki jo motivirajo nečistosti, vodi do naraščanja trpljenja. Koristna kamma, ki jo motivirajo vrline, vodi do zmanjšanja trpljenja in končno do osvoboditve. S kammo, ki jo ustvarimo, ustvarjamo to, kar smo v sedanjem trenutku in v prihodnosti.

Rezultate kamme, ki smo jo ustvarili v preteklosti, tako v tem kot v prejšnjih življenjih, imenujemo »vipāka«. Neuradno ji pogosto rečemo »stara kamma«. Buddha je močno izpodbijal idejo, da so naša življenja določena s staro kammo. Vipāka ni usoda. Če bi bila, ne bi bilo osemčlene poti, niti osvoboditve, niti budizma. Stara kamma ne določa naših življenj, vendar pa jih bolj ali manj pogojuje, dokler ne spoznamo sadov dhamma prakse.

Staro kammo lahko jasno vidimo v naših samodejnih reakcijah. Na primer ljudje, ki hranijo svojo jezo, bodo izkusili jezo kot svojo avtomatsko reakcijo na določene sprožilce. Ni lahko zamenjati avtomatske jezne reakcije s pozornim odgovorom brez jeze. Potrebni so čas in potrpežljivost in stalen trud. A je to mogoče narediti. Sčasoma je z budističnim treningom mogoče preseči vse kammične ovire. To je poglavitno prepričanje za našo vero v trojni dragulj.

-adžan Džajasaro