(MN 145) Puṇṇovāda Sutta - Nasvet Puṇṇi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Ko je bil večer, je častiti Puṇṇa prišel iz samote in odšel do Blaženega.[1] Ko se je poklonil Blaženemu, je sedel ob stran in mu rekel:

2. “Častiti gospod, bilo bi dobro, če bi mi Blaženi dal kratek nasvet. Ko bom slišal Dhammo od Blaženega, bom bival sam, umaknjen, vztrajen, vnet in odločen.”

“Dobro, Puṇṇa, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Puṇṇa. Blaženi je rekel:

(ŠEST NITI ČUTNOSTI)

3. “Puṇṇa, obstajajo objekti, ki se spoznajo z očmi, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetni in simpatični, povezani z željo po užitkih in izzivajo poželenje. Če menih uživa v njih, jih sprejme in ostane oprijet nanje, se v njem pojavi naslada. S pojavom naslade, Puṇṇa, nastaja neprijetnost, jaz pravim. Obstajajo, Puṇṇa, zvoki, ki se jih spozna z ušesi … vonji, ki se jih spozna z nosom … okusi, ki se jih spozna z jezikom … otipljivosti, ki se jih spozna s telesom … pojavi, ki se jih spozna z umom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetni in simpatični, povezani z željo po užitkih in ki izzivajo poželenje. Če menih uživa v njih, jih sprejme in ostane oprijet nanje, se v njem pojavi naslada. S pojavo naslade, Puṇṇa, nastaja neprijetnost, jaz pravim.

4. Puṇṇa, obstajajo objekti, ki se jih spozna z očmi … zvoki, ki se jih spozna z ušesi … vonji, ki se jih spozna z nosom … okusi, ki se jih spozna z jezikom … otipljivosti, ki se jih spozna s telesom … pojavi, ki se jih spozna z umom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetni in simpatični, povezani z željo po užitkih in izzivajo poželenje. Če menih ne uživa v njih in jih ne sprejme in ne ostane oprijet nanje, v njem preneha naslada. S prenehanjem naslade, Puṇṇa, preneha neprijetnost, jaz pravim.

5. Sedaj, ko sem ti dal ta kratek nasvet, Puṇṇa, v kateri deželi boš bival?”

“Častiti gospod, sedaj ko mi je Blaženi dal ta kratek nasvet, grem bivat v deželo Sunāparanta.”

(SAMOOBVLADOVANJE IN SPOKOJNOST)

“Puṇṇa, ljudje v Sunāparanti so nasilni in grobi. Če te sramotijo in ti grozijo, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta sramotijo in mi grozijo, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker me niso napadli s pestmi.’ Potem bom mislil tako, Blažen, potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če te ljudje iz Sunāparanta napadejo s pestmi, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta napadejo s pestmi, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker me niso napadli z kamni.’ Potem bom mislil tako, Blaženi, potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če te ljudje iz Sunāparanta napadejo z kamni, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta napadejo z kamni, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker me niso napadli s palicami.’ Potem bom mislil tako, Blaženi, potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če te ljudje iz Sunāparanta napadejo s palicami, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta napadejo s palicami, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker me niso napadli z noži.’ Potem bom mislil tako, Blaženi, potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če te ljudje iz Sunāparanta napadejo z noži, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če me ljudje iz Sunāparanta napadejo z noži, bom mislil: ‘Ti ljudje iz Sunāparanta so odlični, resnično odlični, ker mi niso vzeli življenja z ostrimi noži.’ Potem bom mislil tako, Blaženi, potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

“Toda, Puṇṇa, če ti ljudje iz Sunāparanta vzamejo življenje z ostrimi noži, kaj boš potem mislil?”

“Častiti gospod, če mi ljudje iz Sunāparanta vzamejo življenje z ostrimi noži, bom mislil tako: ‘Bili so učenci Blaženega, ki so zavrženi, ponižani in razočarani s telesom in življenjem iskali napadalca. Toda jaz sem dobil tega napadalca, ne da bi ga iskal.’ Potem bom mislil tako, Blaženi, potem bom mislil tako, Vzvišeni.”

6. “Dobro, dobro, Puṇṇa! Ker imaš takšno samoobvladovanje in spokojnost, boš sposoben bivati v deželi Sunāparanta. Sedaj, Puṇṇa, čas je, napravi, kar misliš, da je primerno.”

7. Navdušen in vesel besed Blaženega, se je častiti Puṇṇa dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, je odšel tako, da ga je obhodil s svoje desne. Potem je pospravil svoj prostor za počitek, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in se odpravil proti deželi Sunāparanta. Sčasoma je prispel v deželo Sunāparanta in tam živel. Med deževnim umikom je častiti Puṇṇa uvedel v prakso petsto moških laičnih privržencev in petsto ženskih laičnih privrženk in sam sebe uresničil v trojni pravi vednosti. Kasneje je častiti Puṇṇa dosegel končno ugasnitev.

8. Ko se je to zgodilo, so številni menihi odšli do Blaženega in ko so se mu poklonili, so sedli ob stran in mu rekli: “Častiti gospod, pripadnik naroda Puṇṇa, ki je dobil kratek nasvet od Blaženega je umrl. Kaj je njegova destinacija? Kakšna je njegova bodoča smer?”

“Menihi, pripadnik naroda Puṇṇa je bil moder. On je vadil v skladu z Dhammo in mi ni delal težav v razlaganju Dhamme. Pripadnik naroda Puṇṇa je dosegel končno ugasnitev.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljeni in so se veselili besed Blaženega.