(MN 50) Māratadžanīya Sutta – Graja Māre

1. Tako sem slišal. Nekoč je častiti Mahā Moggallāna živel v deželi Bhagga pri Suṁsumāragiri, v gozdičku Bhesakaḷā v Jelenjem parku.

(MᾹRA V MAHA MOGALLᾹNU)

2. Častiti Mahā Moggallāna je hodil gor in dol po odprtem. In takrat je Māra, zlobnež, zlezel v trebuh častitega Mahā Moggallāna in vstopil v njegovo črevesje. Častiti Mahā Moggallāna se je vprašal: “Zakaj je moj trebuh tako težek? Človek bi mislil, da je poln fižola.” Nehal je hoditi in je odšel v svoje bivališče, kjer je sedel na pripravljen sedež.

3. Ko je sedel, je šel s pozornostjo skozi svoje telo in je videl, da je šel Māra, zlobnež, v njegov trebuh in njegovo črevesje. Ko je to videl, je rekel: “Pridi ven, zlobnež! Pridi ven, zlobnež! Ne nadleguj Tathāgate, ne nadleguj učenca Tathāgate, sicer te bo to vodilo do tvoje škode in neprijetnosti za dolgo časa.”

4. Māra, zlobnež, je pomislil: “Ta asket me ne pozna, on me ne vidi, ko tako govori. Celo njegov učitelj me ne bi tako hitro spoznal, zato, kako me lahko ta njegov učenec?”

5. Potem je častiti Mahā Moggallāna rekel: “Še kako te poznam, zlobnež. Ne misli: ‘On me ne pozna.’ Ti si Māra, zlobnež. Ti si takole mislil, zlobnež: ‘Ta asket me ne pozna, on me ne vidi, ko tako govori. Celo njegov učitelj me ne bi tako hitro spoznal, zato, kako me lahko ta njegov učenec?’”

6. Potem je, Māra, zlobnež pomislil: “Asket me je spoznal, on me je videl, ko je to rekel,” nakar je prišel iz ust častitega Mahā Moggallāna in se naslonil ob vrata.

7. Častiti Mahā Moggallāna ga je videl tam stati in je rekel: “Jaz te vidim tudi tam, zlobnež. Ne misli: ‘On me ne vidi.’ Ti stojiš ob vratih, zlobnež.

8. Enkrat se je zgodilo, zlobnež, da sem bil jaz Māra, z imenom Dūsi, in sem imel sestro z imenom Kāli. Ti si bil njen sin, tako, da si bil moj nečak.

9. Ob tej priliki se je Blaženi Kakusandha, popoln in popolno prebujen, pojavil v svetu. Blaženi Kakusandha, popoln in popolno prebujen, je imel nadebuden par glavnih učencev, po imenu Vidhura in Sañdžīva. Med vsemi učenci Blaženega Kakusandha, popolnega in popolno prebujenega, ni bilo nobenega enakega častitemu Vidhuri v učenju Dhamme. Zaradi tega je dobil častiti Vidhura ime ‘Vidhura.’[1] In častiti Sañdžīva, ko je šel v gozd ali ob vznožje drevesa ali v prazno kočo, je vstopil brez težav v končanje zaznave in občutka.

10. Enkrat se je zgodilo, zlobnež, da se je častiti Sañdžīva usedel k vznožju določenega drevesa in vstopil v končanje zaznave in občutka. Nekateri kravji pastirji, ovčji pastirji in orači, ki so hodili mimo, so videli častitega Sañdžīva sedeti ob vznožju drevesa, ko je vstopil v končanje zaznave in občutka, in so mislili: ‘To je osupljivo, gospodje, to je neverjetno! Tam ta asket sedi mrtev. Dajmo ga kremirati.’ Potem so kravji pastirji, ovčji pastirji in orači zbrali travo, les in kravjeke in jih naložili ob telo častitega Sañdžīva, to zažgali in šli po svojih opravkih.

11. Sedaj, zlobnež, ko se je noč končala, se je častiti Sañdžīva povrnil iz tega dosežka. Stresel je svoja oblačila in se potem, ko je bilo jutro, oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v vas po miloščino. Kravji pastirji, ovčji pastirji in orači, ki so hodili mimo, so videli častitega Sañdžīva ko hodi po miloščino in so mislili: ‘To je osupljivo, gospodje, to je neverjetno! Ta asket, ki je sedel tam mrtev, je oživel!’ Tako je častiti Sañdžīva prišel do imena ‘Sañdžīva.’[2]

(MᾹRA IŠČE PRILOŽNOST)

12. Potem je, zlobnež, Māra Dūsi takole premislil: ‘Obstajajo krepostni menihi dobrega značaja, vendar ne prepoznam njihovega prihajanja ali njihovega odhajanja. Naj sedaj obsedem brahmanske gospodarje in jim rečem: “Dajte sedaj, zlorabite, žalite, zmerjajte in nadlegujte krepostne menihe dobrega značaja, potem se bo morda, ko bodo zlorabljeni, žaljeni, zmerjani in nadlegovani, zgodila neka sprememba v njihovem srcu, kjer lahko Māra Dūsi najde svojo priložnost.”

13. Potem je, zlobnež, Māra Dūsi obsedel te brahmanske gospodarje in jim rekel: ‘Dajte sedaj, zlorabite, žalite, zmerjajte in nadlegujte krepostne menihe dobrega značaja, potem se bo morda, ko jih boste zlorabili, žalili, zmerjali in nadlegovali, zgodila neka sprememba v njihovem srcu, kjer lahko Māra Dūsi najde svojo priložnost.’ Potem, ko je Māra Dūsi obsedel brahmanske gospodarje, so ti zlorabili, žalili, zmerjali in nadlegovali krepostne menihe dobrega značaja: ‘Ti gologlavi asketi, ti temnopolti hlapčevski potomci iz Sorodnikovega[3] stopala trdijo: “Mi smo meditatorji, mi smo meditatorji!” in s spuščenimi rameni, sklonjeno glavo in vsi mlahavi, meditirajo, predmeditirajo, odmeditirajo stran in napačno meditirajo. Prav tako kot sova, ki na veji čaka na miš, meditira, predmeditira, odmeditira stran in napačno meditira ali tako kot šakal, ko na bregu reke čaka na ribo, meditira, predmeditira, odmeditira stran in napačno meditira ali prav tako kot mačka, ki čaka na miš ob sprehajališču ali ob odvodnem kanalu ali košu za odpadke, meditira, predmeditira, odmeditira stran in napačno meditira ali tako kot osel, ki ni natovorjen, stoji ob vratih ali ob kanti za smeti ali odvodnem kanalu, meditira, predmeditira, odmeditira stran in napačno meditira, tako tudi, ti gologlavi asketi, ti temnopolti hlapčevski potomci iz Sorodnikovega stopala, trdijo: “Mi smo meditatorji, mi smo meditatorji!” in s spuščenimi rameni, sklonjeno glavo in vsi mlahavi, meditirajo, predmeditirajo, odmeditirajo stran in napačno meditirajo.’ Sedaj, zlobnež, ob tej priložnosti se večina teh človeških bitij, ko umrejo, ponovno pojavi ob razpadu telesa, po smrti, v stanje prikrajšanja, v neugodni kraj, v prekletstvo, celo v pekel.

14. Potem je Blaženi Kakusandha, popoln in popolno prebujen, nagovoril menihe: ‘Menihi, Māra Dūsi je obsedel brahmanske gospodarje in jim rekel: “Dajte sedaj, zlorabite, žalite, zmerjajte in nadlegujte krepostne menihe dobrega značaja, potem se bo morda, ko bodo zlorabljeni, žaljeni, zmerjani in nadlegovani, zgodila neka sprememba v njihovem srcu, kjer lahko Māra Dūsi najde svojo priložnost.” Dajte, menihi, bivajte prežemajoč eno četrtino s srcem prežetim z dobrohotnostjo, prav tako drugo, prav tako tretjo, prav tako četrto, tako zgoraj, spodaj, okoli in povsod, tako za vse, kot zase, bivajte s prežemanjem vseobsegajočega sveta s srcem prežetim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez zlobe. Bivajte prežemajoč eno četrtino s srcem prežetim s sočutjem … s srcem prežetim s srečoželjnostjo … s srcem prežetim z mirnodušnostjo … obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez zlobe.’

15. Zlobnež, ko je blaženi Kakusandha, popoln in popolno prebujen, tem menihom tako svetoval in jih poučil, ko so šli v gozd ali k vznožju drevesa ali do prazne koče, so bivali prežemajoč eno četrtino s srcem prežetim z dobrohotnostjo … s srcem prežetim s sočutjem … s srcem prežetim s srečoželjnostjo … s srcem prežetim z mirnodušnostjo … brez sovraštva in brez zlobe.

16. Potem je, zlobnež, Māra Dūsi takole premislil: ‘Čeprav jaz delam to kar delam, še vedno ne poznam prihajanja ali odhajanja teh krepostnih menihov z dobrim značajem. Naj sedaj obsedem brahmanske gospodarje in jim rečem: “Dajte sedaj, častite, spoštujte, cenite in občudujte krepostne menihe dobrega značaja, mogoče se bo, ko bodo čaščeni, spoštovani, cenjeni in občudovani, zgodila neka sprememba v njihovem srcu, kjer lahko Māra Dūsi najde svojo priložnost.’”

17. Potem je, zlobnež, Māra Dūsi obsedel te brahmanske gospodarje in jim rekel: ‘Dajte sedaj, častite, spoštujte, cenite in občudujte krepostne menihe dobrega značaja, mogoče se bo, ko jih boste častili, spoštovali, cenili in občudovali, zgodila neka sprememba v njihovem srcu, kjer lahko Māra Dūsi najde svojo priložnost.’ Ko je Māra Dūsi obsedel brahmanske gospodarje, so ti častili, spoštovali, cenili in občudovali krepostne menihe dobrega značaja. Sedaj, zlobnež, ob tej priliki se je večina teh človeških bitij, ko so umrla, ponovno pojavila ob razpadu telesa, po smrti, na ugodnem mestu, celo v nebeškem svetu.

(NASVET BUDDHE KAKUSANDHA)

18. Potem, zlobnež, je Blaženi Kakusandha, popoln in popolno prebujen, nagovoril menihe: ‘Menihi, Māra Dūsi je obsedel te brahmanske gospodarje in jim rekel: “Dajte sedaj, častite, spoštujte, cenite in občudujte krepostne menihe dobrega značaja, mogoče se bo, ko bodo čaščeni, spoštovani, cenjeni in občudovani od vas, zgodila neka sprememba v njihovem srcu, kjer lahko Māra Dūsi najde svojo priložnost.” Dajte, menihi, vztrajajte v kontempliranju umazanosti v telesu, dojemanju zoprnosti v hrani, zaznavanju razočaranosti z vsem svetom, kontempliranju nestalnosti v vseh tvorbah.’

19. Zlobnež, ko so bili ti menihi tako nagovorjeni in poučeni od Blaženega Kakusandha, popolnega in popolno prebujenega, ko so šli v gozd ali do vznožja drevesa ali k prazni koči, so vztrajali v kontempliranju gnusnosti v telesu, dojemanju zoprnosti v hrani, zaznavanju razočaranosti z vsem svetom, kontempliranju nestalnosti v vseh tvorbah.

20. Ko je bilo jutro, se je Blaženi Kakusandha, popoln in popolno prebujen, oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v vas po miloščino skupaj s častitim Vidhuro, kot svojim spremljevalcem.

21. Potem je Māra Dūsi obsedel določenega fanta in ta je pobral kamen, udaril z njim častitega Vidhuro po glavi in mu razbil glavo. S krvavečo glavo je častiti Vidhura tesno sledil Blaženemu Kakusandhi, popolnemu in popolno prebujenemu. In Blaženi Kakusandha, popoln in popolno prebujen, se je obrnil in ga pogledal s slonovskim pogledom: ‘Ta Māra Dūsi ne pozna meja.’ In s tem pogledom, zlobnež, je Māra Dūsi padel iz tega mesta in se ponovno pojavil v Velikem peklu.

(VELIKI PEKEL)

22. Sedaj, zlobnež, obstajajo tri imena za Veliki pekel: pekel šestih področij za dotik, pekel nataknitve na kol in pekel, ki ga sam občutiš.[4] Potem, zlobnež, so prišli do mene čuvaji pekla in mi rekli: ‘Dobri gospod, ko kol sreča kol v tvojem srcu, boš vedel: “Jaz se tisoč let pečem v peklu.’“

23. Mnogo let, zlobnež, mnogo stoletij, mnogo tisočletij sem se pekel v tem Velikem peklu. Deset tisočletij sem se pekel v dodatku Velikega pekla, doživljal občutek, ki se imenuje pojavljanje opeklin. Moje telo je imelo isto obliko kot človeško telo, zlobnež, vendar je moja glava imela obliko ribje glave.

24. Čemu se lahko primerja pekel,
kjer se je pekel Dūsi,
sovražnik učenca Vidhure
in brahmana Kakusandha?[5]
Koli iz jekla, tudi sto njih,
vsak posebej je povzročal bolečino.
Ta pekel se lahko primerja temu,
kjer se je pekel Dūsi,
sovražnik učenca Vidhure
in brahmana Kakusandha.

Mračni, ti boš zelo trpel
ker si napadel takega meniha,
učenca Prebujenega,
ki direktno pozna to dejstvo.

25. Sredi oceana
obstajajo graščine, ki trajajo veke,
sijejo kot safirji, ognjeno sijoče
z jasnim prosojnim leskom,
kjer mavrične morske nimfe plešejo
v zapleteno zamotanih ritmih.

Mračni, ti boš zelo trpel…
ki direktno pozna to dejstvo.

26. Jaz sem ta, ki ko ga Prebujeni
osebno vzpodbudi,
strese Palačo Migārove matere
s tem prstom in Red to gleda.[6]

Mračni, ti boš zelo trpel…
ki direktno pozna to dejstvo.

27. Jaz sem ta, ki ko trdno držim
moč neobičajnih sil,
stresem vso palačo Vedžayanta
s svojim prstom, da vznemirim božanstva:[7]

Mračni, ti boš zelo trpel…
ki direktno pozna to dejstvo.

28. Jaz sem ta, ki je v tej palači,
postavil Sakki to vprašanje:
‘Ali potem poznaš, prijatelj, odrešitev
skozi popolno uničenje želje?’
Nakar je Sakka iskreno odgovoril
na vprašanje, ki ga je bil vprašan:[8]

Mračni, ti boš zelo trpel…
ki direktno pozna to dejstvo.

29. Jaz sem ta, ki je razmišljal postaviti
Brahmi to vprašanje
v Sudhamma dvorani v nebesih:
‘Je še vedno najti v tebi, prijatelj,
napačen pogled, ki si ga nekoč sprejel?
Ali vidiš sij,
ki presega tega v svetu Brahme?’
In Brahmā je potem odgovoril na moje vprašanje
resnično in po vrsti:
‘To se v meni več ne najde,
gospod, napačen pogled, ki sem ga nekoč imel.
Res vidim sij,
ki presega tistega v svetu Brahme.
Kako naj danes jaz trdim,
da stalen sem in večen:[9]

Mračni, ti boš zelo trpel…
ki direktno pozna to dejstvo.

30. Jaz sem ta, ki se je z osvoboditvijo
dotaknil vrha gore Sineru,
obiskal Pubbavidehov gozdiček
in vsa človeška bivališča.

Mračni, ti boš zelo trpel
z napadom na takega meniha,
učenca Prebujenega,
ki direktno pozna to dejstvo.

31. Nikoli ni bilo moč najti ognja,
ki bi imel namen: ‘Naj zažgem bedaka,’
toda bedak, ki napade ogenj,
ta njega samega zažge z lastnim delovanjem.
Tako je tudi s tabo, Māra:
Z napadom na Tathāgato,
kakor bedak, ki igra se z ognjem,
ti zažgeš le sebe.
Z napadom na Tathāgato,
ti ustvarjaš veliko slabih zaslug.
Zlobnež, ali si predstavljaš,
da tvoje zlo ne bo dozorelo?
Ko tako delaš, kopičiš zlo,
ki bo dolgo trajalo, o nesrečnik!
Māra, izogni se Prebujenemu,
ne igraj se več z menihi.”

Tako je menih pograjal Māro
v goščavi Bhesakalā,
nakar je temačni duh
izginil prav takrat in tam.

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / maj 2024