(MN 45) Cūḷadhammasamādāna Sutta - Kratko učenje o načinih ukvarjanja s stvarmi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

2. “Menihi, obstajajo štirje načini ukvarjanja s stvarmi. Kateri štirje? Obstaja način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost. Obstaja način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost. Obstaja način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost. Obstaja način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost.

3. Kaj, menihi, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost? Menihi, obstajajo določeni samotarji in brahmini, katerih doktrina in pogled je tak: ‘V čutnih užitkih ni škode.’ Oni uživajo čutne užitke in se zabavajo z ženskimi popotniki, ki nosijo svoje lase povezane v čop na vrhu glave. Oni pravijo tako: ‘Kakšen strah o prihodnosti ti dobri samotarji in brahmini vidijo v čutnih užitkih, ko govorijo o opuščanju čutnih užitkov in opišejo polno razumevanje čutnih užitkov? Prijeten je dotik ponujene nežne, mehke, roke te ženske popotnice!’ Tako oni uživajo čutne užitke in ko so to naredili, se po razpadu telesa, smrti, ponovno pojavijo v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tam čutijo boleče, mučne, ostre občutke. Oni pravijo tako: ‘To je strah o prihodnosti teh dobrih samotarjev in brahminov, ki so ga videli v čutnih užitkih, ko so govorili o opuščanju čutnih užitkov in opisali polno razumevanje čutnih užitkov. To je nastalo zaradi čutnih užitkov, in zaradi čutnih užitkov sedaj čutimo boleče, mučne, ostre občutke.’

4. Menihi, recimo, da v zadnjem mesecu vročega obdobja strok ovijalke māluva poči in se odpre in seme ovijalke māluva pade ob vznožje drevesa sāla. Božanstva, ki živi v tem drevesu, postane strah, postane vznemirjeno in prestrašeno; ampak prijatelji in tovariši, plemenski sorodniki in sorodstvo – vrtna božanstva, parkovna božanstva, drevesna božanstva in božanstva, ki živijo v zdravilnih zeliščih, travah in drevesih - so se zbrala skupaj in pomirila to božanstvo rekoč: ‘Ne boj se, gospod, ne boj se. Morda bo pav pogoltnil seme ovijalke māluva ali ga bo pojedla divja žival ali ga bo sežgal ogenj ali ga bo drvar odnesel stran ali ga bodo požrle bele mravlje ali morda sploh ni roden.’ Ampak, noben pav ni pogoltnil tega semena, nobena divja žival ga ni pojedla, noben požar ga ni sežgal, noben drvar ga ni odnesel, nobene bele mravlje ga niso požrle in bil je dejansko roden. Ko ga je navlažil dež iz deževnega oblaka, je seme pravočasno vzklilo in nežne mehke vitice ovijalke māluva so se ovile okoli tega drevesa sāla. Božanstvo, ki je živelo v drevesu sāla je mislilo: ‘Kakšen strah o prihodnosti so moji prijatelji in tovariši, plemenski sorodniki in sorodniki … videli v tem semenu ovijalke māluva, ko so se zbrali skupaj in me pomirili? Prijeten je dotik teh nežno mehkih vitic ovijalke māluva!’ In plezalka je ovila drevo sāla, ga prekrila, ga ogrnila z zaveso, in razdelila glavne veje drevesa. Božanstvo, ki je živelo v drevesu je takrat spoznalo: ‘To je strah o prihodnosti, ki so ga videli v tem semenu ovijalke. Zaradi tega semena ovijalke māluva sedaj čutim boleče, mučne, ostre občutke.’

Tako tudi, menihi, obstajajo določeni samotarji in brahmini, katerih doktrina in pogled je ta: ‘V čutnih užitkih ni škode.’ … Oni pravijo tako: ‘To je strah o prihodnosti, ki so ga ti dobri samotarji in brahmini videli v čutnih užitkih… da mi sedaj čutimo boleče, mučne, ostre občutke.’ To se imenuje način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost.

5. In kaj, menihi, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost? Menihi, nekdo hodi nag, zavrača običaje, si liže svoje roke, ne pride, ko ga vabijo, se ne ustavi, ko ga prosijo; ne sprejme hrane, ki so mi jo prinesli ali hrane, ki je zanj posebej pripravljena ali ga nanjo povabijo; ne sprejme ničesar iz lonca, iz sklede, prek praga hiše, prek zabadanja, prek drobljenja, od dveh, ki jesta skupaj, od noseče ženske, od doječe ženske, od ženske sredi moškega, od tam kjer se oglašuje, da se deli hrana, od tam kjer čaka pes, od tam kjer brenčijo muhe; ne sprejme rib ali mesa, ne pije žganja, vina ali fermentiranih zvarkov. Drži se, da v eni hiši vzame en grižljaj; drži se, da v dveh hišah vzamem dva grižljaja; … drži se, da v sedmih hišah vzame sedem grižljajev. Živi od enega krožnička hrane na dan, od dveh krožničkov hrane na dan … od sedmih krožničkov hrane na dan; vzame hrano enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na sedem dni in tako dalje do enkrat na štirinajst dni; prebiva z zasledovanjem prakse jemanja hrane ob določenih intervalih. Je jedec zelenjave ali prosa ali divjega riža ali olupkov ali mahu ali riževih otrobov ali riževih odpadkov ali sezamove moke ali trave ali kravjega govna. Živi od gozdnih korenin in sadežev; hrani se z odpadlim sadjem. Oblači se v obleko iz konoplje, obleko iz mešanice konoplje, v mrtvaške prte, v odpadle krpe, v drevesno lubje, v antilopje kože, v trakove iz antilopje kože, v tkanino iz trave kusa, v tkanine iz lubja, v tkanino iz lesnih oblancev, v volno iz las, v živalsko volno, v sovja krila. On je tisti, ki si puli lase in brado, zasleduje prakso puljenja las in brade. On je ta, ki neprenehoma stoji in zavrača sedenje. On je ta, ki neprenehoma čepi, on je predan vzdrževanju čepečega položaja. On je ta, ki uporablja žimnico iz žebljev; napravi si ležaj iz žebljev za svojo posteljo. Prebiva v zasledovanju prakse kopanja v vodi trikrat dnevno, vključno zvečer. Tako na različne načine biva z zasledovanjem mučenja in trpinčenja telesa. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja, v nesrečnem kraju, v prekletstvu, celo v peklu. To se imenuje način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost.

6. In kaj, menihi, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost? Menihi, nekdo ima po naravi močno poželenje in neprestano doživlja bolečino in bridkost, rojeno iz poželenja; po naravi ima močno sovraštvo in neprestano doživlja bolečino in bridkost rojeno iz sovraštva; po naravi je zelo neumen in neprestano doživlja bolečino in bridkost rojeno iz neumnosti. Pa vendar, v bolečini in bridkosti, hlipajoč, z objokanim licem, živi popolno in čisto sveto življenje. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi v srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. To se imenuje način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost.

7. In kaj, menihi, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost? Menihi, nekdo po naravi nima močnega poželenja in neprestano ne doživlja bolečine in bridkosti, rojenih iz poželenja; po naravi nima močnega sovraštva in neprestano ne doživlja bolečine in bridkosti, rojenih iz sovraštva; po naravi ni zelo neumen, in neprestano ne doživlja bolečine in bridkosti rojenih iz neumnosti. Odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, vstopi in biva v prvi jhāni … Z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi jhāni … Z ugašanjem, kot tudi od navdušenja… vstopi in biva v tretji jhāni … Z opustitvijo užitka in bolečine … vstopil in biva v četrti jhāni … Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi v srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. To se imenuje način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost. To, menihi, so štirje načini ukvarjanja s stvarmi.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2017

 

© SloTheravada, 2016

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.