(MN 20) Vitakkasaṇṭhāna Sutta – Odstranjevanje motečih misli

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

2. “Menihi, ko si menih prizadeva za višji um, bi moral od časa do časa dati pozornost petim znakom.[1] Katerim petim?

3. (i) Menihi, ko menih posveča pozornost nekemu znaku in zaradi tega znaka nastanejo v njem zle škodljive misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zablodo, potem bi moral posvetiti pozornost nekemu drugemu znaku, ki je povezan s tem, kar je koristno.[2] Ko posveča pozornost nekemu drugemu znaku, ki je povezan s tem, kar je koristno, potem so vse zlobne škodljive misli povezane s poželenjem, sovraštvom in z zablodo opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Tako, kot vešč tesar ali njegov vajenec lahko izbije, odstrani in izpuli večji klin z uporabo manjšega, tako tudi … ko menih posveča pozornost nekemu drugemu znaku, povezanem s tem, kar je koristno … njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran.

4. (ii) Če se medtem, ko je pozoren na nek drugi znak, ki je povezan s tem, kar je koristno, v njem še vedno pojavijo zle škodljive misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zablodo, potem naj preuči nevarnost, ki je v teh mislih: ‘Te misli so škodljive, so grajanja vredne, povzročajo trpljenje.’[3] Ko preiskuje nevarnost v teh mislih, potem so vse zle škodljive misli povezane s poželenjem, sovraštvom in z zablodo opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Tako, kot bi se moški ali ženska, mlad, mladosten in ima rad lišp zgrozil, bil ponižan in bi se mu gnusilo, če bi truplo kače ali psa ali človeškega bitja viselo okoli njegovega ali njenega vratu, tako tudi … ko menih preiskuje nevarnost v teh mislih … njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran.

5. (iii) Če se medtem, ko preiskuje nevarnost v teh mislih, v njem še vedno pojavljajo zle škodljive misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zmedo, potem bi moral poskusiti pozabiti na te misli in jim ne bi smel posvetiti pozornosti. Ko poskusi pozabiti na te misli in jim ne posveti pozornosti, potem so vse zle škodljive misli povezane s poželenjem, sovraštvom in z zablodo opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Tako, kot bi človek z dobrim vidom, ki ne želi videti oblik, ki so prišle v njegovo vidno polje, zaprl svoje oči ali pogledal stran, tako tudi … ko menih poskuša pozabiti te misli in jim ne posveča pozornost … njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran.

6. (iv) “Če se medtem, ko poskuša pozabiti te misli in jim ne posveča pozornosti, v njem še vedno pojavijo zle škodljive misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zmedo, potem naj posveti pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli.[4] Ko posveti pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli, potem so vse zle škodljive misli povezane s poželenjem, sovraštvom in z zablodo opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Tako, kot človek, ki hitro hodi, lahko pomisli: ‘Zakaj hodim hitro? Kaj če hodim počasi?’ in on bi hodil počasneje; potem morda pomisli: ‘Zakaj hodim počasneje? Kaj če stojim?’ in on bi obstal; in potem bi lahko pomislil: ‘Zakaj stojim? Kaj če sedem?’ in on bi sedel; potem morda pomisli: ‘Zakaj sedim? Kaj če ležem?’ in on bi legel. Na ta način bi zamenjal bolj naporen položaj telesa s tistim, ki je manj naporen. Tako tudi … ko menih posveča pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli … njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran.

7. (v) Če se medtem, ko posveča pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli, v njem še vedno pojavijo zle škodljive misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zablodo, potem bi moral, s stisnjenimi zobmi in jezikom pritisnjenim na nebo svojih ust, premagati, prisiliti in streti um z umom.[5] Ko s stisnjenimi zobmi in jezikom pritisnjenim na nebo svojih ust, premaga, prisili in stre um z umom, potem so vse zle škodljive misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zablodo opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Tako, kot močni mož prime šibkejšega za glavo ali ramena in ga podre na tla, ga stisne in ga potlači, tako tudi … ko s stisnjenimi zobmi in jezikom pritisnjenim na nebo svojih ust, premaga, prisili in stre um z umom… njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran.

8. Menihi, ko menih posveča pozornost nekemu znaku in zaradi tega znaka nastanejo v njem škodljive misli povezane s poželenjem, s sovraštvom in z zablodo, potem ko posveča pozornost nekemu drugemu znaku, ki je povezano s tem, kar je koristno, so vse zlobne škodljive misli opuščene v njem in izginejo in z njihovim opuščanjem njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Ko preiskuje nevarnost v teh mislih … Ko poskusi pozabiti te misli in jim ne posveča pozornosti… Ko posveti pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli … Ko, s stisnjenimi zobmi in jezikom pritisnjenim na nebo svojih ust, premaga, prisili in stre um z umom, so vse takšne zle škodljive misli opuščene v njem … njegov um postane notranje umirjen, pomirjen, pripeljan do enotnosti in zbran. Ta menih se potem imenuje mojster obvladovanja misli. On bo mislil katerokoli misel želi misliti in ne bo mislil nobene misli, ki je ne želi misliti. On je pretrgal s hrepenenjem, uničil ovire in s popolnim dojemanjem misli napravil konec trpljenju.”[6]

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Komentarji MA: Višji um (adhicitta) je um osmih meditativnih pridobitev, ki se uporabljajo kot osnova za vpogled; imenujejo se “višji um”, ki je višji kot običajen (koristen) um desetih koristnih smeri delovanja. Pet “znakov” (nimitta) se lahko razume kot praktične metode odstranjevanja zmedenih misli. Posluži se naj jih samo takrat, ko zmedenost postane trajna ali vsiljiva; v drugih primerih naj bi meditator ostal s svojim osnovnim predmetom meditacije.

[2] Komentarji MA: Ko se nastale misli čutne želje usmerijo proti živim bitjem, je “drugi znak” meditacija na odvratnost (glej MN 10.10); ko se takšne misli usmeri na nežive stvari, je “drugi znak” pozornost na nestalnost. Ko se pojavijo misli sovraštva usmerjene proti živim bitjem, je “drugi znak” meditacija na ljubečo prijaznost; ko se usmerijo na nežive stvari, je “drugi znak” pozornost na elemente (glej MN 10.12). Zdravilo za misli povezane z zablodo je življenje z učiteljem, študij Dhamme, raziskovanje njenega pomena, poslušanje Dhamme in raziskovanje vzrokov.

[3] Ta metoda se lahko ilustrira s premišljevanjem Bodhisatte v MN 19.3-5. Klicanje nevrednih zlobnih misli v um proizvede čut sramu (hiri); klicanje njihovih nevarnih posledic v um proizvede strah pred napačnim ravnanjem (ottappa).

[4] Vitakka-sankhāra-saṇṭhānaṁ. Komentarji MA razumejo tukaj sankhāro kot pogoj, vzrok ali korenino. Zloženka pomeni “ustavitev vzroka misli.” To dosežemo z raziskovanjem, ko se je pojavila škodljiva misel: “Kaj je njen vzrok? Kaj je vzrok za njegov vzrok?” itd. Takšno preiskovanje, v skladu s komentarji MA, prinaša popuščanje in na koncu prenehanje toka škodljivih misli.

[5] Komentarji MA: Moral bi streti škodljivo stanje uma s koristnim stanjem uma.

[6] To kaže na dosego arahantstva.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2016

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)