(MN 20) Vitakkasaṇṭhāna Sutta – Odstranjevanje motečih misli

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, ko se menih drži višjega srca, bi moral od časa do časa dati pozornost petim znakom. Katerim petim?

(METODE ODSTRANJEVANJA MOTEČIH SLABIH MISLI)

3. (i) Menihi, ko menih posveča pozornost nekemu znaku in zaradi tega znaka nastanejo v njem zle slabe misli povezane z željo, sovraštvom in zablodo, potem bi moral posvetiti pozornost nekemu drugemu znaku, ki je povezan s tem kar je dobro. Ko posveča pozornost nekemu drugemu znaku, ki je povezan s tem kar je dobro, potem so vse zlobne slabe misli povezane z željo, sovraštvom in zablodo opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegovo srce postane notranje umirjeno, pomirjeno, pripeljano do enotnosti in zbrano. Kot vešč tesar ali njegov vajenec lahko izbije, odstrani in izpuli večji klin z uporabo manjšega, tako tudi … ko menih posveča pozornost nekemu drugemu znaku, povezanem s tem kar je dobro … njegovo srce postane notranje umirjeno, pomirjeno, pripeljano do enotnosti in zbrano.

4. (ii) Če se, ko je pozoren na nek drug znak, ki je povezan s tem kar je dobro, v njem še vedno pojavijo zle slabe misli povezane z željo, sovraštvom in zablodo, potem naj preuči nevarnost, ki je v teh mislih: ‘Te misli so slabe, so grajanja vredne, povzročajo neprijetnost.’ Ko preiskuje nevarnost v teh mislih, potem so vse zle slabe misli povezane z željo, sovraštvom in zablodo opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegovo srce postane notranje umirjeno, pomirjeno, pripeljano do enotnosti in zbrano. Kot bi se moški ali ženska, mlada, mladostna in ima rada lepotičje, zgrozila, bila ponižana in bi se ji gnusilo, če bi truplo kače ali psa ali človeškega bitja viselo okoli njegovega ali njenega vratu, tako tudi … ko menih preiskuje nevarnost v teh mislih … njegovo srce postane notranje umirjeno, pomirjeno, pripeljano do enotnosti in zbrano.

5. (iii) Če se, ko preiskuje nevarnost v teh mislih, v njem še vedno pojavljajo zle slabe misli povezane z željo, sovraštvom in zablodo, potem bi moral poskusiti pozabiti na te misli in jim ne bi smel posvetiti pozornosti. Ko poskusi pozabiti na te misli in jim ne posveti pozornosti, potem so vse zle slabe misli povezane z željo, sovraštvom in zablodo opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegovo srce postane notranje umirjeno, pomirjeno, pripeljano do enotnosti in zbrano. Kot bi človek z dobrim vidom, ki ne želi videti objekta, ki je prišel v njegovo vidno polje, zaprl svoje oči ali pogledal stran, tako tudi … ko menih poskuša pozabiti te misli in jim ne posveča pozornost … njegovo srce postane notranje umirjeno, pomirjeno, pripeljano do enotnosti in zbrano.

6. (iv) Če se, ko poskuša pozabiti na te misli in jim ne posveča pozornosti, v njem še vedno pojavijo zle slabe misli povezane z željo, sovraštvom in z zablodo, potem naj posveti pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli. Ko posveti pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli, potem so vse zle slabe misli povezane z željo, sovraštvom in zablodo, opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo njegovo srce postane notranje umirjeno, pomirjeno, pripeljano do enotnosti in zbrano. Kot človek, ki hitro hodi, pomisli: ‘Zakaj hodim hitro? Kaj če hodim počasi?’ in on bi hodil počasneje. Potem pomisli: ‘Zakaj hodim počasneje? Kaj če stojim?’ in on bi obstal. In potem bi lahko pomislil: ‘Zakaj stojim? Kaj če sedem?’ in on bi sedel. Potem morda pomisli: ‘Zakaj sedim? Kaj če ležem?’ in on bi legel. Na ta način bi zamenjal bolj naporen položaj telesa s tistim, ki je manj naporen. Tako tudi … ko menih posveča pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli … njegovo srce postane notranje umirjeno, pomirjeno, pripeljano do enotnosti in zbrano.

7. (v) Če se, ko posveča pozornost umirjanju miselnih tvorb teh misli, v njem še vedno pojavijo zle slabe misli povezane z željo, sovraštvom in zablodo, potem bi moral, s stisnjenimi zobmi in jezikom pritisnjenim na nebo svojih ust, premagati, prisiliti in streti srce s srcem. Ko s stisnjenimi zobmi in jezikom pritisnjenim na nebo svojih ust, premaga, prisili in stre srce s srcem, potem so vse zle slabe misli povezane z željo, sovraštvom in zablodo opuščene v njem in izginejo. Z njihovo opustitvijo, njegovo srce postane notranje umirjeno, pomirjeno, pripeljano do enotnosti in zbrano. Kot močni mož prime šibkejšega za glavo ali ramena in ga podre na tla, ga stisne in ga potlači, tako tudi … ko s stisnjenimi zobmi in jezikom pritisnjenim na nebo svojih ust, premaga, prisili in stre srce s srcem … njegovo srce postane notranje umirjeno, pomirjeno, pripeljano do enotnosti in zbrano.

(MOJSTER OBVLADOVANJA MISLI)

8. Menihi, ko menih posveča pozornost nekemu znaku in zaradi tega znaka nastanejo v njem slabe misli povezane z željo, sovraštvom in zablodo, potem ko posveča pozornost nekemu drugemu znaku, povezanim s tem kar je dobro, so vse zlobne slabe misli opuščene v njem in izginejo in z njihovim opuščanjem njegovo srce postane notranje umirjeno, pomirjeno, pripeljano do enotnosti in zbrano. Ko preiskuje nevarnost v teh mislih … Ko poskusi pozabiti te misli in jim ne posveča pozornosti … Ko posveti pozornost ustavljanju tvorbe teh misli … Ko s stisnjenimi zobmi in jezikom pritisnjenim na nebo svojih ust, premaga, prisili in stre srce s srcem, so vse takšne zle slabe misli opuščene v njem … njegovo srce postane notranje umirjeno, pomirjeno, pripeljano do enotnosti in zbrano. Ta menih se potem imenuje mojster obvladovanja misli. On bo mislil katerokoli misel želi misliti in ne bo mislil nobene misli, ki je ne želi misliti. Pretrgal je z željami, uničil ovire in s popolnim dojemanjem misli napravil konec neprijetnosti.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / maj 2024