(MN 13) Mahādukkhakkhandha Sutta - Dolgo učenje o gmoti trpljenja

strohn

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka.

2. Potem, ko je bilo jutro, je več oblečenih menihov s svojimi posodami in z oblečenimi vrhnjimi ogrinjali odšlo v Sāvatthī po miloščinsko hrano. Mislili so si: “Še vedno je prezgodaj, da gremo po hrano v Sāvatthī. Kaj če gremo v park, kjer so popotniki drugih prepričanj”. Tako so šli v park, kjer so bili popotniki drugih prepričanj in z njimi izmenjali pozdrave. Ko je bil ta vljudnosten in družaben pogovor končan, so sedli na stran. Popotniki so jim rekli:

3. “Prijatelji, asket Gotama opisuje popolno razumevanje čutnih užitkov in mi tudi; asket Gotama opisuje popolno razumevanje materije in mi tudi; asket Gotama opisuje popolno razumevanje občutkov in mi tudi. Kaj je torej razlika, prijatelji, kje je neskladnost, kaj je različnost med učenjem Dhamme asketa Gotame in našim, med njegovimi navodili in našimi?”

4. Menihi niso niti odobrili niti zavrnili besed popotnikov. Brez da bi karkoli naredili, so vstali s svojih sedežev in odšli vstran, razmišljajoč: “Pomen teh besed bomo doumeli v prisotnosti Blaženega.”

5. Ko so šli po miloščino v Sāvatthī in se vrnili s svoje poti, so po kosilu odšli do Blaženega in se mu poklonili. Sedli so na stran in mu povedali, kaj se je zgodilo. [Blaženi je rekel:]

6. “Menihi, popotnike drugih prepričanj, ki so tako govorili, bi morali vprašati: ‘Toda, prijatelji, kaj je zadovoljitev, kaj je nevarnost in kaj je osvoboditev v primeru čutnih užitkov? Kaj je zadovoljitev, kaj je nevarnost in kaj je osvoboditev v primeru materije? Kaj je zadovoljitev, kaj je nevarnost in kaj je osvoboditev v primeru občutkov?’ Če so tako vprašani, bo popotnikom drugih prepričanj spodletelo pri tej stvari in kar je še več, prišli bodo v težave. Zakaj? Ker to ni njihovo področje. Menihi, ne vidim nikogar na svetu s svojimi devami, Māro, in Brahmo, v tem prebivalstvu s svojimi asketi in brahmani, svojimi devami in ljudmi, ki lahko zadovolji um z odgovorom na ta vprašanja, razen za Tathāgato ali njegove učence ali tega, ki se je učil od njih.

 

(ČUTNI UŽITKI)

7. (i) In kaj, menihi, je zadovoljitev v primeru čutnih užitkov? Menihi, obstaja teh pet vezi čutnega užitka. Katerih pet? Materija, ki se razloči z očesom in ki si jo želimo, po njej hrepenimo, je prijetna in simpatična, povezana s čutno željo in izziva poželenje. Zvoki, ki se razločijo z ušesom.… Vonji, ki se razločijo z nosom.… Okusi, ki se razločijo z jezikom.… Otipljivi objekti, ki se razločijo s telesom in ki si jih želimo, po njih hrepenimo, so prijetni in simpatični, povezani s čutno željo in izzivajo poželenje. To je pet vezi čutnega užitka. Užitek in veselje, ki nastane v odvisnosti od teh pet vezi čutnega užitka je zadovoljitev v primeru čutnih užitkov.

8. (ii) In kaj, menihi, je nevarnost v primeru čutnih užitkov? Menihi, na račun spretnosti od katere živi pripadnik plemena – pa če je to kontroliranje, računovodstvo, računanje, kmetovanje, trgovina, živinoreja, lokostrelstvo, služba kralju ali katerakoli druga spretnost – soočiti se mora s hladom in vročino; poškodovan je v stiku z obadi, komarji, vetrom, soncem in plazilci; tvega smrt z lakoto in žejo. To je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno trpljenja vidnega v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

9. Če ne pride premoženje do pripadnika plemena, medtem ko ta dela in si prizadeva in se trudi, se žalosti in toži, ter se v joku tolče po prsih in postane zmeden, jokajoč: ‘Moje delo je zaman, moj trud je brez sadov!’ Tudi to je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

10. Če pripadnik plemena dobi premoženje ko dela in si prizadeva in se trudi, doživlja bolečino in žalost, ko ga ščiti: ‘Kako da ne bi niti kralji niti tatovi ukradli in pobegnili z mojo lastnino, niti jo ne bi ogenj požgal, niti voda odplavila, niti ukradli in pobegnili z njo nepriljubljeni dediči?’ In ko čuva in ščiti svoje premoženje, ga kralji ali tatovi ukradejo, ali ogenj požge, ali voda odplavi, ali ukradejo in pobegnejo z njim nepriljubljeni dediči. In on se žalosti in toži, ter se v joku tolče po prsih in postane zmeden, jokajoč: ‘Nič več nimam svojega premoženja!’ Tudi to je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

11. Zopet, s čutnimi užitki, kot vzrokom, virom in temeljem, vzrok pa so enostavno čutni užitki, se kralji prepirajo s kralji, plemeniti s plemenitimi, brahmini z brahmini, laiki z laiki; mati se prepira s sinom, sin z materjo, oče s sinom, sin z očetom; brat se prepira z bratom, brat s sestro, sestra z bratom, prijatelj s prijateljem. V svojih prepirih, pretepih in sporih napadajo eden drugega s pestmi, grudami, palicami ali noži, pri čemer povzročajo smrt ali smrtno trpljenje. Tudi to je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

12. Zopet, s čutnimi užitki, kot vzrokom ... možje vzamejo meče in ščite in napnejo loke, zadrhtijo in gredo v bitko. V dvojne vrste letijo puščice in kopja in meči se bliskajo; tam so ranjeni s puščicami in kopji in njihove glave se sekajo z meči, s čimer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. Tudi to je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

13. Zopet, s čutnimi užitki, kot vzrokom … možje vzamejo meče in ščite in napnejo loke, zadrhtijo in gredo v bitko. Napadejo spolzke branike z letečimi puščicami in kopji in z bliskajočimi meči; tam so ranjeni s puščicami in kopji in politi z vrelimi tekočinami in stisnjeni pod težkimi predmeti, in njihove glave se sekajo z meči, s čimer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. Tudi to je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

14. Zopet, s čutnimi užitki, kot vzrokom … možje vdrejo v hiše, plenijo bogastvo, vlamljajo, prežijo ob poteh, zapeljujejo žene drugih, in ko jih zasačijo, kralji za kazen na njih uporabijo mnogo vrst mučenj. Kralji so jih bičali z biči, pretepali s šibami, pretepali s palicami; odsekali so jim roke, odsekali noge, odsekali roke in noge; odrezali ušesa, odrezali nosove, odrezali ušesa in nosove; bili so podvrženi "loncu kaše," na "britje s školjko," na "Rahujeva usta," na "ognjeni venec," na "goreče roke," na "rezila trave," na "strojeno obleko," na "antilopo," na "kljuke za meso," na "kovance" na "mariniranje v lugu," na "vrtečo iglo," na "zvito slamnjačo"; polivali so ih z vrelim oljem, vrgli so jih psom, da so jih požrli, žive so natikali na kole in z meči so jim sekali glave - s čimer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. Tudi to je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

15. Zopet, s čutnimi užitki, kot vzrokom … se ljudje vdajajo v slabo vedenje s telesom, govorom in umom. Ko tako delajo, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno rodijo v stanje bede, v slabo okolje, v nižji svet, v pekel. To je nevarnost v primeru čutnih užitkov, veliko trpljenje v bodočem življenju, imeti čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

16. (iii) In kaj, menihi, je osvoboditev v primeru čutnih užitkov? To je odstranitev želje in poželenja, opustitev želje in poželenja po čutnih užitkih. To je osvoboditev v primeru čutnih užitkov.

17. Da ti asketi in brahmani, ki ne razumejo, kot v resnici je zadovoljitev kot zadovoljitev, nevarnost kot nevarnost in osvoboditev kot osvoboditev v primeru čutnih užitkov, lahko bodisi sami popolno razumejo čutne užitke ali učijo druge, da lahko oni popolno razumejo čutne užitke – to je nemogoče. Da ti asketi in brahmini, ki razumejo kot v resnici je zadovoljitev kot zadovoljitev, nevarnost kot nevarnost in osvoboditev kot osvoboditev v primeru čutnih užitkov, lahko sami popolno razumejo čutne užitke in učijo druge, tako da oni popolno razumejo čutne užitke – to je mogoče.

 

(MATERIJA)

18. (i) In kaj, menihi, je zadovoljitev v primeru materije? Recimo, da je tukaj dekle iz skupine plemenitih ali brahmanov ali laikov, v svojem petnajstem ali šestnajstem letu, niti previsoka, niti premajhna, niti presuha, niti predebela, niti pretemna, niti presvetla. Je njena lepota in ljubkost potem na njenem vrhuncu?”—“Da, častiti gospod.”—“Užitek in veselje, ki nastajata v odvisnosti od te lepote in ljubkosti je zadovoljitev v primeru materije.

19. (ii) In kaj, menihi, je nevarnost v primeru materije? Kasneje lahko nekdo vidi, da je ista ženska pri osemdesetih, devetdesetih ali sto letih, upognjena kot strešni tram, zvita, podpirajoča se na palico, opotekajoča se, slabotna, njena mladost je minila, njeni zobje so pokvarjeni, sivolasa, redkih las, plešasta, zgubana, z udi polnimi mozoljev. Kaj mislite, menihi? Je njena bivša lepota in ljubkost izginila in nevarnost postala očitna?” - “Da, častiti gospod.”- “Menihi, to je nevarnost v primeru materije.

20. Zopet, vidiš lahko isto žensko, ki je prizadeta, trpeča in smrtno bolna in leži smrdeča v lastnem urinu in iztrebkih, in jo nekateri dvignejo in drugi položijo. Kaj mislite, menihi? Je njena bivša lepota in ljubkost izginila in je nevarnost postala očitna?”—“Da, častiti gospod.”- “Menihi, tudi to je nevarnost v primeru materije.

21. Zopet, vidiš lahko isto žensko kot zavrženo truplo v mrtvašnici, eden, dva, tri dni mrtvo, napihnjeno, sivo modro in blatno snov. Kaj mislite, menihi? Je njena bivša lepota in ljubkost izginila in nevarnost postala očitna?”- “Da, častiti gospod.”- “Menihi, tudi to je nevarnost v primeru materije.

22–29. Zopet, vidiš lahko isto žensko kot zavrženo truplo v mrtvašnici, ki jo goltajo vrane, sokoli, jastrebi, psi, šakali ali različne vrste črvov ... okostje z mesom in krvjo, ki ga skupaj držijo tetive ...skelet brez mesa, zamazan s krvjo, ki ga skupaj držijo tetive ...skelet brez mesa in krvi, ki ga skupaj držijo tetive ...nepovezane kosti razpršene v vse smeri – tukaj kost roke, tam kost noge, tukaj stegnenica, tam rebro, tukaj kolk, tam hrbtenica, tukaj lobanja … pobeljene kosti, barve školjk ... nakopičene kosti … kosti starejše od enega leta, strohnele in razpadle v prah. Kaj mislite, menihi? Je njena bivša lepota in ljubkost izginila in nevarnost postala očitna?”- “Da, častiti gospod.”- “Menihi, tudi to je nevarnost v primeru materije.

30. (iii) In kaj, menihi, je osvoboditev v primeru materije? To je odstranitev želje in poželenja, opustitev želje in poželenja po materiji. To je osvoboditev v primeru materije.

31. Da ti asketi in brahmini, ki ne razumejo kot v resnici je zadovoljitev kot zadovoljitev, nevarnost kot nevarnost in osvoboditev kot osvoboditev v primeru materije, lahko bodisi sami popolno razumejo materijo ali učijo druge, da lahko oni popolno razumejo materijo - to je nemogoče. Da ti asketi in brahmini, ki razumejo kot v resnici je zadovoljitev kot zadovoljitev, nevarnost kot nevarnost in osvoboditev kot osvoboditev v primeru materije, lahko sami popolno razumejo materijo in učijo druge, tako da oni popolno razumejo materijo – to je mogoče.

 

(OBČUTKI)

32. (i) In kaj, menihi, je zadovoljitev v primeru občutkov? Tukaj, menihi, precej oddaljen od čutnih užitkov, oddaljen od škodljivih stanj, menih vstopi in prebiva v prvi jhāni, kar spremlja misel in preiskovanje, skupaj z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki je rojena zaradi odmaknjenosti. Takšen priložnost ne izbere za svoje lastno trpljenje, ali za trpljenje drugega, ali za trpljenje obeh. Ob tej priložnosti čuti samo občutek, ki je prost trpljenja. Največja zadovoljitev v primeru občutkov je prostost od trpljenja, pravim jaz.

33–35. Zopet, z umiritvijo misli in preiskovanja, menih vstopi in prebiva v drugi jhāni.… Z izginitvijo tudi zadovoljstva ... on vstopi in prebiva v tretji jhāni ... Z opustitvijo prijetnosti in bolečine vstopi in prebiva v četrti jhāni … Takšen, priložnost ne izbere za svoje lastno trpljenje, ali za trpljenje drugega, ali za trpljenje obeh. Ob tej priložnosti čuti samo občutke, ki so prosti trpljenja. Največja zadovoljitev v primeru občutkov je prostost od trpljenja, pravim jaz.

36. (ii) In kaj, menihi, je nevarnost v primeru občutkov? Občutki so minljivi, so trpljenje in predmet spremembe. To je nevarnost v primeru občutkov.

37. (iii) In kaj, menihi, je osvoboditev v primeru občutkov? To je odstranitev želje in poželenja, opustitev želje in poželenja po občutkih. To je osvoboditev v primeru občutkov.

38. Da ti asketi in brahmani, ki ne razumejo kako v resnici je zadovoljitev kot zadovoljitev, nevarnost kot nevarnost in osvoboditev kot osvoboditev v primeru občutkov, lahko bodisi sami popolnoma razumejo občutke ali učijo druge, da lahko oni popolno razumejo občutke – to je nemogoče. Da ti asketi in brahmini, ki razumejo kako v resnici je zadovoljitev kot zadovoljitev, nevarnost kot nevarnost in osvoboditev kot osvoboditev v primeru občutkov, lahko sami popolno razumejo občutke in učijo druge, da lahko oni popolnoma razumejo občutke – to je mogoče.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
prevod: Bojan Božič / marec 2016

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.