(DN 22) Mahāsatipaṭṭhāna Sutta - Veliki govor o osnovanju pozornosti
Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi bival v deželi Kuru, v trgovskem mestu Kammāsadhamma. Tam je nagovoril menihe: »Menihi!« »Častiti gospod,« mu odgovorijo. Blaženi spregovori:
»Menihi, to je pot, ki vodi k očiščenju bitij, vodi onkraj žalosti in solz, odpravi bolečino in žalovanje, pripelje do spoznave prave poti in izkušnje nibbāne; to je pot, ki sestoji iz štirih načinov »pravilne pozornosti«.
Kateri so ti štirje?
Tu, menihi, menih z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje telo kot telo in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet. Z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje občutke kot občutke in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet. Z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje um kot um in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet. Z navdušenjem, zavedanjem in pozornostjo opazuje fenomene kot fenomene in opusti pohlep in obžalovanje za ta svet.
(OPAZOVANJE TELESA)
(1. Pozornost na dihanje)
In kako, menihi, opazuje menih telo kot telo? Menih gre v gozd, k vznožju drevesa ali v samotno kočo, se vsede, prekriža noge, zravna svoje telo in usmeri pozornost pred seboj: pozorno vdihe, pozorno izdihne. Ko je vdih dolg, ve: 'vdih je dolg'; ali ko je izdih dolg, ve: 'izdih je dolg.' Ko je vdih kratek, ve: 'vdih je kratek'; ali ko je izdih kratek, ve: 'izdih je kratek.' Menih prakticira tako: 'Vdihnil bom z zavedanjem celega telesa'; prakticira tako: 'Izdihnil bom z zavedanjem celega telesa.' Menih prakticira tako: 'Vdihnil bom z umirjanjem telesnega delovanja'; prakticira tako: 'Izdihnil bom z umirjanjem telesnega delovanja.' Kot izkušen lončar in njegov pomočnik, ki naredi velik obrat [z lončarskim kolesom] ve, da je naredil velik obrat; ali ko naredi majhen obrat ve, da je naredil majhen obrat; tako tudi menih prepozna dolg vdih: 'vdih je dolg'... prakticira tako: 'Izdihnil bom z umirjanjem telesnega delovanja.'
(UVID)
Na ta način opazuje menih telo kot telo v sebi, ali opazuje telo kot telo izven sebe, ali opazuje telo kot telo v sebi, kot tudi izven sebe. Ali opazuje v telesu nastajajoče pojave, ali pa opazuje v telesu izginevanje pojavov, ali pa opazuje v telesu nastajanje in izginevanje pojavov. Ali pa pozornost na 'tu je telo' enostavno usmeri do stopnje, ki je pomembna za znanje in pozornost. Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tako menih opazuje telo kot telo.
(2. Štirje položaji)
Poleg tega, menihi, med hojo menih, ve: 'hodim'; ko stoji, ve: 'stojim'; ko sedi ve: 'sedim'; ko leži, ve: 'ležim' ali ve v kakršnem položaju je njegovo telo.
Na ta način opazuje telo kot telo v sebi, izven sebe, in v sebi, kot tudi izven sebe... Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tudi tako menih opazuje telo kot telo.
(3. Jasno zavedanje)
Poleg tega, menihi, menih je tisti, ki deluje s jasnim zavedanjem, ko gre naprej ali se vrača, ko gleda predse ali vstran; ko izteguje ali krči ude; ko si oblači svojo obleko, s sabo vzame zunanji del obleke in posodo; ko jé, pije, grize ali okuša; ko opravlja veliko ali malo potrebo ko hodi, stoji, sedi, gre spat, se zbudi, govori ali pa je tiho.
Na ta način opazuje telo kot telo v sebi, izven sebe, in v sebi, kot tudi izven sebe... Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tudi tako menih opazuje telo kot telo.
(4. Zavedanje odvratnosti telesa)
Poleg tega, menihi, menih pregleda to svoje telo od podplatov navzgor in od las na glavi navzdol, ki ga obdaja koža in vsebuje različne nečistosti takole: 'V tem telesu so lasje, dlake, nohti, zobje, koža, meso, kite, kosti, kostni mozek, ledvice, srce, jetra, poprsnica, vranica, pljuča, veliko črevo, malo črevo, želodec, izločki, možgani, žolč, sluz, gnoj, kri, maščoba, solze, slina, smrkelj, sklepna maz in urin.' Kot, če bi torbo z dvema odprtinama, v kateri je različno zrnje, ko so gorski riž, rdeči riž, fižol, grah, sezam, in beli riž, odprl človek z dobrim vidom in pregledal njeno vsebino: 'To je gorski riž, to je rdeči riž, to je fižol, to je grah, s to je sezam, in to je beli riž'; natanko tako tudi menih pregleda to svoje telo... ki vsebuje različne nečistosti takole: 'V tem telesu so lasje... in urin.'
Na ta način opazuje telo kot telo v sebi, izven sebe, in v sebi, kot tudi izven sebe... Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tudi tako menih opazuje telo kot telo.
(5. Opazovanje štirih elementov)
Poleg tega, menihi, menih tudi opazuje to svoje telo, kjerkoli je in v kateremkoli položaju že je, na način štirih elementov takole: 'V tem telesu so element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.' Kot če bi spreten mesar ali njegov pomočnik zaklal kravo in jo na križišču razdelil na štiri kupe, tako tudi menih opazuje svoje telo... kot sestavo iz štirih elementov takole: 'V tem telesu so element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.'
Na ta način opazuje telo kot telo v sebi, izven sebe, in v sebi, kot tudi izven sebe... Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tudi tako menih opazuje telo kot telo.
(6. Opazovanje devetih stopenj razpada)
Poleg tega, menihi, si menih predstavlja truplo, ki so ga eden, dva ali tri dni po smrti odvrgli na pokopališču in je zabuhlo, modrikasto in že razpada, in opazuje to svoje telo prav tako: 'Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako. Temu ta usoda ne bo prizanešena.'
Na ta način opazuje telo kot telo v sebi, izven sebe, in v sebi, kot tudi izven sebe... Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tudi tako menih opazuje telo kot telo.
Poleg tega, menihi, si menih predstavlja truplo odvrženo na pokopališču, ki ga žrejo krokarji, jastrebi, sokoli, psi, tigri, leopardi, šakali ali pa različni črvi, in opazuje to svoje telo prav tako: 'Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako. Temu ta usoda ne bo prizanešena.'
...Tudi tako menih opazuje telo kot telo.
Poleg tega, menihi, si menih predstavlja truplo odvrženo na pokopališču, kot sam skelet in kri, ki ga vežejo kite… kot sam skelet s sledovi krvi, ki ga vežejo kite… kot sam skelet brez mesa in krvi, ki ga vežejo kite… kot ločene kosti razmetane na vse strani, tu kosti rok, tam kosti gležnja, tu kosti golenice, tam kosti stegnenice, tu kosti kolka, tam kosti hrbtenice, tam kosti reber, tam kosti prsi, tam kosti nadlahtnice, tam kosti ključnice, tam kosti vratnih vretenc, tam kosti čeljusti, tu zobje, tam lobanja – menih opazuje to svoje telo prav tako: 'Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako. Temu ta usoda ne bo prizanešena.'
...Tudi tako menih opazuje telo kot telo.
Poleg tega, menihi, si menih predstavlja truplo odvrženo na pokopališču, kot bele kosti, ki imajo barvo školjke... kot kosti, ki so stare več kot leto dni... kot kosti, zdrobljene v prah in opazuje to svoje telo prav tako: 'Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako. Temu ta usoda ne bo prizanešena.'
(UVID)
Na ta način opazuje telo kot telo v sebi, ali opazuje telo kot telo izven sebe, ali opazuje telo kot telo v sebi, kot tudi izven sebe. Ali opazuje v telesu nastajajoče pojave, ali pa opazuje v telesu izginevanje pojavov, ali pa opazuje v telesu nastajanje in izginevanje pojavov. Ali pa pozornost na 'tu je telo' enostavno usmeri do stopnje, ki je pomembna za znanje in pozornost. Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tako menih opazuje telo kot telo.
(OPAZOVANJE OBČUTKOV)
In kako, menihi, opazuje menih občutke kot občutke? Ko menihi občuti prijeten občutek, ve, da je občutil prijeten občutek. Ko občuti neprijeten občutek, ve, da je občutil neprijeten občutek. Ko občuti občutek, ki ni niti prijeten niti neprijeten, ve, da je občutil občutek, ki ni bil niti prijeten niti neprijeten.
Ko občuti prijeten občutek, ki je povezan s telesom, ve, da je občutil prijeten občutek, ki je povezan s telesom. Ko občuti prijeten občutek, ki ni povezan s telesom, ve, da je občutil prijeten občutek, ki ni povezan s telesom.
Ko občuti neprijeten občutek, ki je povezan s telesom, ve, da je občutil neprijeten občutek, ki je povezan s telesom. Ko občuti neprijeten občutek, ki ni povezan s telesom, ve, da je občutil neprijeten občutek, ki ni povezan s telesom.
Ko občuti občutek, ki ni niti prijeten niti neprijeten in je povezan s telesom, ve, da je občutil občutek, ki ni bil niti prijeten niti neprijeten in je povezan s telesom. Ko občuti občutek, ki ni niti prijeten niti neprijeten in ni povezan s telesom, ve, da je občutil občutek, ki ni bil niti prijeten niti neprijeten in ni povezan s telesom.
Na ta način opazuje občutke kot občutke v sebi, ali opazuje občutke kot občutke izven sebe, ali opazuje občutke kot občutke v sebi, kot tudi izven sebe. Ali opazuje v občutkih nastajanje pojavov, ali pa opazuje v občutkih izginevanje pojavov, ali pa opazuje v občutkih nastajanje in izginevanje pojavov. Ali pa pozornost na 'tu so občutki' enostavno usmeri do stopnje, ki je pomembna za znanje in pozornost. Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tako menih opazuje občutke kot občutke.
(OPAZOVANJE UMA)
In kako, menihi, opazuje menih um kot um?
Ko je v umu poželenje, menih ve, da je v umu poželenje. Ko je um brez poželenja, ve, da je brez poželenja.
Ko je v umu jeza, menih ve, da je v umu jeza. Ko je um brez jeze, ve, da je brez jeze.
Ko je v umu zmeda, menih ve, da je v umu zmeda. Ko um ni zmeden, ve, da ni zmeden.
Ko je um nejasen, menih ve, da je nejasen. Ko je um raztresen, ve, da je raztresen.
Ko je um razvit, menih ve, da razvit. Ko um ni razvit, ve, da ni razvit.
Ko je um popoln, menih ve, da je popoln. Ko um ni popoln, ve, da ni popoln.
Ko je um zbran, menih ve, da je zbran. Ko um ni zbran, ve, da ni zbran.
Ko je um svoboden, menih ve, da je svoboden. Ko um ni svoboden, ve, da ni svoboden.
Na ta način opazuje um kot um v sebi, ali opazuje um kot um izven sebe, ali opazuje um kot um v sebi, kot tudi izven sebe. Ali opazuje v umu nastajajoče pojave, ali pa opazuje v umu izginevanje pojavov, ali pa opazuje v umu nastajanje in izginevanje pojavov. Ali pa pozornost na 'tu je um' enostavno usmeri do stopnje, ki je pomembna za znanje in pozornost. Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tako menih opazuje um kot um.
(OPAZOVANJE FENOMENOV)
In kako, menihi, menih opazuje fenomene kot fenomene?
(1. Pet ovir)
Na tej poti, menihi, opazuje menih fenomene tako, da opazuje pet ovir.
In kako, menihi, opazuje menihi pet ovir?
Ko se pojavijo želje po čutnosti, ve, da so to želje po čutnosti. Ko nima želja po čutnosti, ve, da nima želja po čutnosti. Poleg tega tudi ve, kdaj se želje po čutnosti lahko pojavijo, kako se želje, ki so se že pojavile, lahko osvobodi, in kdaj se želje, ki se jih je že osvobodil, ne bodo več pojavile.
Ko se pojavi zloba, ve, da je to zloba. Ko ni zlobe, ve, da ni zlobe. Poleg tega tudi ve, kdaj se zloba lahko pojavi, kako se zlobe, ki se je že pojavila, lahko osvobodi, in kdaj se zloba, ki se jih je že osvobodil, ne bo več pojavila.
Ko se pojavita lenobnost in topost, ve, da je to lenobnost in topost. Ko ni len in top, ve, da ni len in top. Poleg tega tudi ve, kdaj se lenobnost in topost lahko pojavi, kako se lenobnosti in toposti, ki sta se že pojavili, lahko osvobodi, in kdaj se lenobnost in topost, ki se jih je že osvobodil, ne bosta več pojavili.
Ko je vznemirjen in zaskrbljen, ve, da je v njem vznemirjenost in zaskrbljenost. Ko ni vznemirjen in zaskrbljen, ve, da v njem ni vznemirjenosti in zaskrbljenosti. Poleg tega tudi ve, kdaj se vznemirjenost in zaskrbljenost lahko pojavita, kako se vznemirjenosti in zaskrbljenosti, ki sta se že pojavili, lahko osvobodi, in kdaj se vznemirjenost in zaskrbljenost, ki se jih je že osvobodil, ne bosta več pojavili.
Ko se pojavi zbeganost, ve, da je to zbeganost. Ko ni zbegan, ve, da je brez zbeganosti. Poleg tega tudi ve, kdaj se zbeganost lahko pojavi, kako se zbeganost, ki se je že pojavil, lahko osvobodi, in kdaj se zbeganost, ki se ga je že osvobodil, ne bo več pojavil.
Na ta način opazuje fenomene kot fenomene v sebi, ali opazuje fenomene kot fenomene izven sebe, ali opazuje fenomene kot fenomene v sebi, kot tudi izven sebe. Ali opazuje v fenomenih nastajajoče pojave, ali pa opazuje v fenomenih izginevanje pojavov, ali pa opazuje v fenomenih nastajanje in izginevanje pojavov. Ali pa pozornost na 'tu so fenomeni' enostavno usmeri do stopnje, ki je pomembna za znanje in pozornost. Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tako menih opazuje fenomene kot fenomene glede na pet ovir.
(2. Pet agregatov)
Menihi, menih opazuje fenomene tudi tako, da opazuje oprijemanje petih agregatov.
In kako, menihi, opazuje menihi oprijemanje petih agregatov?
Na tej poti se menihi zaveda takole:
Taka je materija, tako nastane in tako izgine;
Taki so občutki, tako nastanejo in tako izginejo;
Taki so zaznave, tako nastanejo in tako izginejo;
Taki so tvorbe, tako nastanejo in tako izginejo;
Taka je zavest, tako nastane in tako izgine.
Na ta način opazuje fenomene kot fenomene v sebi, ali opazuje fenomene kot fenomene izven sebe, ali opazuje fenomene kot fenomene v sebi, kot tudi izven sebe. Ali opazuje v fenomenih nastajajoče pojave, ali pa opazuje v fenomenih izginevanje pojavov, ali pa opazuje v fenomenih nastajanje in izginevanje pojavov. Ali pa pozornost na 'tu so fenomeni' enostavno usmeri do stopnje, ki je pomembna za znanje in pozornost. Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tako menih opazuje fenomene kot fenomene glede na oprijemanje petih agregatov.
(3. Dvanajst osnov čutov)
Menihi, menih opazuje fenomene tudi tako, da opazuje šest notranjih in šest zunanjih osnov čutov.
In kako, menihi, opazuje menihi šest notranjih in šest zunanjih osnov čutov?
Menih pozna oko, pozna oblike in pozna vezi, ki nastanejo zaradi obeh. Poleg tega tudi ve, kako se vezi pojavijo, kako se jih lahko osvobodi, in kdaj se prihodnjič ne bodo več pojavile.
Menih pozna ušesa, pozna zvoke in pozna vezi, ki nastanejo zaradi obeh. Poleg tega tudi ve, kako se vezi pojavijo, kako se jih lahko osvobodi, in kdaj se prihodnjič ne bodo več pojavile.
Menih pozna nos, pozna vonje in pozna vezi, ki nastanejo zaradi obeh. Poleg tega tudi ve, kako se vezi pojavijo, kako se jih lahko osvobodi, in kdaj se prihodnjič ne bodo več pojavile.
Menih pozna jezik, pozna okuse in pozna vezi, ki nastanejo zaradi obeh. Poleg tega tudi ve, kako se vezi pojavijo, kako se jih lahko osvobodi, in kdaj se prihodnjič ne bodo več pojavile.
Menih pozna telo, pozna otipljive stvari in pozna vezi, ki nastanejo zaradi obeh. Poleg tega tudi ve, kako se vezi pojavijo, kako se jih lahko osvobodi, in kdaj se prihodnjič ne bodo več pojavile.
Menih pozna mentalnost, pozna mentalne objekte in pozna vezi, ki nastanejo zaradi obeh. Poleg tega tudi ve, kako se vezi pojavijo, kako se jih lahko osvobodi, in kdaj se prihodnjič ne bodo več pojavile.
Na ta način opazuje fenomene kot fenomene v sebi, ali opazuje fenomene kot fenomene izven sebe, ali opazuje fenomene kot fenomene v sebi, kot tudi izven sebe. Ali opazuje v fenomenih nastajajoče pojave, ali pa opazuje v fenomenih izginevanje pojavov, ali pa opazuje v fenomenih nastajanje in izginevanje pojavov. Ali pa pozornost na 'tu so fenomeni' enostavno usmeri do stopnje, ki je pomembna za znanje in pozornost. Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tako menih opazuje fenomene kot fenomene glede na šest notranjih in šest zunanjih osnov čutov.
(4. Sedem faktorjev za razsvetljenje)
Menihi, menih opazuje različne fenomene tudi tako, da opazuje sedem faktorjev potrebnih za razsvetljenje.
In kako, menihi, opazuje menihi sedem faktorjev potrebnih za razsvetljenje?
Ko se pojavi pozornost, ki je potrebna za razsvetljenje, ve, da se je tako pozornost pojavila. Ko se pozornost, ki je potrebna za razsvetljenje, ne pojavi, ve, da se ni pojavila. Prav tako tudi ve, v kakšnih razmerah se taka pozornost lahko pojavi in kako se popolnoma razvije.
Ko se pojavi preiskovanje pojavov, ki je potrebno za razsvetljenje, ve, da se je tako preiskovanje pojavilo. Ko se preiskovanje, ki je potrebna za razsvetljenje, ne pojavi, ve, da se ni pojavilo. Prav tako tudi ve, v kakšnih razmerah se tako preiskovanje lahko pojavi in kako se popolnoma razvije.
Ko se pojavi vztrajnost, ki je potrebna za razsvetljenje, ve, da se je tako vztrajnost pojavila. Ko se vztrajnost, ki je potrebna za razsvetljenje, ne pojavi, ve, da se ni pojavila. Prav tako tudi ve, v kakšnih razmerah se taka vztrajnost lahko pojavi in kako se popolnoma razvije.
Ko se pojavi zadovoljnost, ki je potrebna za razsvetljenje, ve, da se je zadovoljnost pojavila. Ko se zadovoljnost, ki je potrebna za razsvetljenje, ne pojavi, ve, da se ni pojavila. Prav tako tudi ve, v kakšnih razmerah se zadovoljnost lahko pojavi in kako se popolnoma razvije.
Ko se pojavi mirna vedrina, ki je potrebna za razsvetljenje, ve, da se je taka vedrina pojavila. Ko se mirna vedrina, ki je potrebna za razsvetljenje, ne pojavi, ve, da se ni pojavila. Prav tako tudi ve, v kakšnih razmerah se taka vedrina lahko pojavi in kako se popolnoma razvije.
Ko se pojavi zbranost, ki je potrebna za razsvetljenje, ve, da se je taka zbranost pojavila. Ko se zbranost, ki je potrebna za razsvetljenje, ne pojavi, ve, da se ni pojavila. Prav tako tudi ve, v kakšnih razmerah se taka zbranost lahko pojavi in kako se popolnoma razvije.
Ko se pojavi enakodušnost, ki je potrebna za razsvetljenje, ve, da se je taka enakodušnost pojavila. Ko se enakodušnost, ki je potrebna za razsvetljenje, ne pojavi, ve, da se ni pojavila. Prav tako tudi ve, v kakšnih razmerah se taka enakodušnost lahko pojavi in kako se popolnoma razvije.
Na ta način opazuje fenomene kot fenomene v sebi, ali opazuje fenomene kot fenomene izven sebe, ali opazuje fenomene kot fenomene v sebi, kot tudi izven sebe. Ali opazuje v fenomenih nastajajoče pojave, ali pa opazuje v fenomenih izginevanje pojavov, ali pa opazuje v fenomenih nastajanje in izginevanje pojavov. Ali pa pozornost na 'tu so fenomeni' enostavno usmeri do stopnje, ki je pomembna za znanje in pozornost. Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tako menih opazuje fenomene kot fenomene glede na sedem faktorjev za razsvetljenje.
(5. Štiri plemenite resnice)
Menihi, menih opazuje različne fenomene tudi tako, da opazuje štiri Plemenite resnice.
In kako, menihi, opazuje menihi štiri Plemenite resnice?
Na tej poti, menihi, menihi v celoti pozna štiri Plemenite resnice takole:
To je trpljenje
To je izvor trpljenja
To je prenehanje trpljenja
To je pot, ki vodi k prenehanju trpljenja
(5.1. Plemenita resnica o trpljenju)
- In kaj je, menihi, Plemenita resnica o trpljenju?
Rojstvo je trpljenje, staranje je trpljenje, smrt je trpljenje. Žalost, jok, telesna bolečina, duševna bolečina in obup so trpljenje. Če je nekdo v stiku z ljudmi ali stvarmi, ki jih ne mara, je trpljenje. Če je nekdo ločen od ljudi ali stvari, ki jih ima rad, je tudi trpljenje. Če si nekdo želi nekaj, česar ne more dobiti, je trpljenje. Skratka – vsako oprijemanje petih agregatov je trpljenje.
- In kaj je, menihi, rojstvo?
Začetek bivanja, nastanek različnih bitij, spočetje, rojstvo v novi obliki, pojavljanje petih skupin bivanja in nastajanje osnov čutne zaznave – to se, menihi, imenuje rojstvo.
- In kaj je, menihi, staranje?
Ostarelost in onemoglost različnih bitij, gnitje in izpadanje zob, sivenje las, gubanje kože, pešanje življenjskih moči in slabenje čutov - to se, menihi, imenuje staranje.
- In kaj je, menihi, smrt?
Odhod, odhajanje različnih bitij, njihovo izničenje, izginjanje, konec življenja, zaključek življenjske dobe, razpad petih agregatov, zapuščanje telesa ter popolno prenehanje življenjskih moči - to se, menihi, imenuje smrt.
- In kaj je, menihi, žalost?
To je, menihi, zaskrbljenost, žalovanje, potrtost, notranja stiska in bridkost, ki se pojavi takrat, ko človeka doleti takšna ali drugačna izguba ali pa izkusi kakršnokoli neprijetnost.
- In kaj je, menihi, jok?
To je, menihi, objokovanje in tarnanje ter jadikovanje in stokanje, ki se pojavi takrat, ko človeka doleti takšna ali drugačna izguba ali pa izkusi kakršnokoli neprijetnost.
- In kaj je, menihi, telesna bolečina?
To je, menihi, bolečina v telesu in telesna neprijetnost ter bolečina in neprijetnost, ki jo človek izkusi pri telesnem dotiku.
- In kaj je, menihi, duševna bolečina?
To je, menihi, duševna stiska in duševna neprijetnost ter stiska in neprijetnost, ki jo človek izkusi pri raznih čutnih zaznavah.
- In kaj je, menihi, obup?
To je, menihi, nemir in trpljenje ter nemirno in neznosno duševno stanje, ki se pojavi takrat, ko človeka doleti takšna ali drugačna izguba ali pa izkusi kakršnokoli neprijetnost.
- In kaj je, menihi, neprijetnost, ki nastane, če je nekdo v stiku z ljudmi ali stvarmi, ki jih ne mara?
To je takrat, ko človek srečuje, je povezan ali v stiku s prizori, zvoki, vonji, okusi, dotiki in mislimi, ki so nezaželene, neprijetne in mu ne prinesejo užitkov, ali pa se druži, srečuje in je v stiku z ljudmi, ki mu želijo zlo, neprijetnosti, težave in mu ne privoščijo, da se bi osvobodil vseh navezanosti.
- In kaj je, menihi, neprijetnost, ki nastane, če je nekdo ločen od ljudi ali stvari, ki jih ima rad?
To je takrat, ko človek ločen, oddaljen in nepovezan s prizori, zvoki, vonji, okusi, dotiki in mislimi, ki so zaželene, prijetne in mu prinesejo užitke, ali pa je ločen, oddaljen in nepovezan z ljudmi, ki mu želijo dobro, prijetno in udobno življenje ter mu privoščijo, da se bi osvobodil vseh vezi. To so oče, mati, brat, sestra, prijatelje in/ali sorodniki.
- In kaj je, menihi, neprijetnost, ki nastane, če nekdo želi nekaj, česar ne more dobiti?
Bitja, ki se rojevajo, si želijo, da se ne bi bilo treba roditi in da ne bi imela pred seboj novega rojstva. Kaj takega pa se ne da doseči samo z željo. To je neprijetnost, ki nastane, če nekdo želi nekaj, česar ne more dobiti.
Bitja, ki se starajo, si želijo, da se ne bi starala in da ne bi več izkusila starosti. Tega pa se ne da doseči samo z željo. To je neprijetnost, ki nastane, če nekdo želi nekaj, česar ne more dobiti.
Bitja, ki so bolna, si želijo, da ne bi bila bolna in da ne bi v prihodnje nikoli več zbolela. Vendar se to ne da doseči samo z željo. To je neprijetnost, ki nastane, če nekdo želi nekaj, česar ne more dobiti.
Bitja, ki so žalostna, jokajo, občutijo telesno in duševno bolečino ter obup, si želijo, da tega ne bi bilo treba izkusiti in da jih kaj takega ne bi več doletelo. Vendar se to ne da doseči samo z željo. To je neprijetnost, ki nastane, če nekdo želi nekaj, česar ne more dobiti.
Bitja, ki umirajo, si želijo, da ne bi umrla, in da ne bi nikoli več doletela smrt. Vendar se to ne da doseči samo z željo. To je neprijetnost, ki nastane, če nekdo želi nekaj, česar ne more dobiti.
- In kaj potem pomeni, menihi, neprijetnost, ki jo povzroči oprijemanje petih agregatov?
To je oprijemanje materije, oprijemanje občutkov, oprijemanje zaznave, oprijemanje tvorb, oprijemanje zavesti. Vse to se na kratko imenuje »trpljenje, ki nastane zaradi oprijemanja petih agregatov.«
Menihi, to se imenuje plemenita resnica o trpljenju.
(5.2. Plemenita resnica o izvoru trpljenja)
- In kaj je, menihi, plemenita resnica o izvoru trpljenja?
Izvor trpljenja so hrepenenja, ki povzročajo ponovni obstoj in jih, kjerkoli se pojavijo, spremljajo radost, poželenje in užitki. Obstajajo tri vrste želja:
želje po čutnostih
želje po obstoju in
želje po prenehanju obstoja.
- In kje se, menihi, te želje pojavijo, kje se ustalijo?
Te želje se pojavijo in ustalijo povsod, kjer je na tem svetu kaj privlačnega in prijetnega.
- In kaj je, na tem svetu prijetno in privlačno?
Oko... uho... nos... jezik... telo... mentalnost je na tem svetu prijetna in privlačna – tu se hrepenenja pojavijo, tu se ustalijo.
Oblike... zvoki... vonji... okusi... otipljive stvari... mentalni objekti so na tem svetu prijetni in privlačni – tu se hrepenenja pojavijo, tu se ustalijo.
Zavest vida... zavest zvoka... zavest voha... zavest okusa... zavest telesa... zavest mentalnosti je na tem svetu prijetna in privlačna – tu se hrepenenja pojavijo, tu se ustalijo.
Vidni kontakt... slušni kontakt... vonjski kontakt... okusni kontakt... telesni kontakt... umski kontakt je na tem svetu prijetno in privlačno – tu se hrepenenja pojavijo, tu se ustalijo.
Občutek, rojen iz vidnega kontakta... občutek rojen iz slušnega kontakta... občutek, rojen iz vonjskega kontakta... občutek, rojen iz jezičnega kontakta... občutek, rojen iz telesnega kontakta... občutek, rojen iz umskega kontakta je na tem svetu prijeten in privlačen – tu se hrepenenja pojavijo, tu se ustalijo.
Zaznava vida... zaznava zvokov... zaznava voha... zaznava okusa... zaznava telesa... zaznava mentalnosti je na tem svetu prijetna in privlačna so na tem svetu prijetne in privlačne – tu se hrepenenja pojavijo, tu se ustalijo.
Intencija, ki ga povzročajo vidni objekti... intencija, ki ga povzročajo zvoki... intencija, ki ga povzročajo vonji... intencija, ki ga povzročajo okusi... intencija, ki ga povzročajo otipljive stvari... intencija, ki ga povzročajo mentalni objekti, je na tem svetu prijeten in privlačen – tu se hrepenenja pojavijo, tu se ustalijo.
Hrepenenje po vidnih objektih... hrepenenje po zvokih... hrepenenje po vonjih... hrepenenje po okusih... hrepenenje po otipljivih stvareh... hrepenenje po mentalnih objektih so na tem svetu prijetne in privlačne – tu se hrepenenja pojavijo, tu se ustalijo.
Misli o vidnih objektih... misli o zvokih... misli o vonjih... misli o okusih... misli o otipljivih stvari... misli o mentalnih objektih je na tem svetu prijetno in privlačno – tu se hrepenenja pojavijo, tu se ustalijo.
Preiskovanje oblik... preiskovanje zvokov... preiskovanje vonjev... preiskovanje okusov... preiskovanje otipljivih stvareh... preiskovanje mentalnih objektov je na tem svetu prijetno in privlačno – tu se hrepenenja pojavijo, tu se ustalijo.
Menihi, to se imenuje Plemenita resnica o izvoru trpljenja.
(5.3. Plemenita resnica o prenehanju trpljenja)
- In kaj je, menihi, plemenita resnica o prenehanju trpljenja?
To je popolno prenehanje in ugasnitev vseh hrepenenj, brezželjnost, nenavezanost, svoboda.
- In kje, menihi, te želje izginejo, kje ugasnejo?
Ta hrepenenja izginejo in ugasnejo povsod, kjer je na tem svetu kaj privlačnega in prijetnega.
- In kaj je, na tem svetu prijetno in privlačno?
Oko... uho... nos... jezik... telo... mentalnost je na tem svetu prijetna in privlačna – tu hrepenenja izginejo, tu ugasnejo.
Oblike... zvoki... vonji... okusi... otipljive stvari... mentalni objekti so na tem svetu prijetni in privlačni – tu hrepenenja izginejo, tu ugasnejo.
Zavest vida... zavest zvoka... zavest voha... zavest okusa... zavest telesa... zavest mentalnosti je na tem svetu prijetna in privlačna – tu hrepenenja izginejo, tu ugasnejo.
Vidni kontakt... slušni kontakt... vonjski kontakt... okusni kontakt... telesni kontakt... umski kontakt je na tem svetu prijetno in privlačno – tu hrepenenja izginejo, tu ugasnejo.
Občutek, rojen iz vidnega kontakta... občutek rojen iz slušnega kontakta... občutek, rojen iz vonjskega kontakta... občutek, rojen iz jezičnega kontakta... občutek, rojen iz telesnega kontakta... občutek, rojen iz umskega kontakta je na tem svetu prijeten in privlačen – tu hrepenenja izginejo, tu ugasnejo.
Zaznava vida... zaznava zvokov... zaznava voha... zaznava okusa... zaznava telesa... zaznava mentalnosti je na tem svetu prijetna in privlačna – tu hrepenenja izginejo, tu ugasnejo.
Intencija, ki jo povzročajo vidni objekti... intencija, ki jo povzročajo zvoki... intencija, ki jo povzročajo vonji... intencija, ki jo povzročajo okusi... intencija, ki jo povzročajo otipljive stvari... intencija, ki jo povzročajo mentalni objekti, je na tem svetu prijeten in privlačen – tu hrepenenja izginejo, tu ugasnejo.
Hrepenenje po vidnih objektih... hrepenenje po zvokih... hrepenenje po vonjih... hrepenenje po okusih... hrepenenje po otipljivih stvareh... hrepenenje po mentalnih objektih je na tem svetu prijetno in privlačno – tu hrepenenja izginejo, tu ugasnejo.
Misli o vidnih objektih... misli o zvokih... misli o vonjih... misli o okusih... misli o otipljivih stvari... misli o mentalnih objektih so na tem svetu prijetne in privlačne – tu hrepenenja izginejo, tu ugasnejo.
Preiskovanje oblik... preiskovanje zvokov... preiskovanje vonjev... preiskovanje okusov... preiskovanje otipljivih stvareh... preiskovanje mentalnih objektov je na tem svetu prijetno in privlačno – tu hrepenenja izginejo, tu ugasnejo.
Menihi, to se imenuje Plemenita resnica o prenehanju trpljenja.
(5.4. Plemenita resnica o poti, ki vodi k prenehanju trpljenja)
- In kaj je, menihi, Plemenita resnica o poti, ki vodi k prenehanju trpljenja?
To je Plemenita osemčlena pot, ki sestoji iz naslednjih osmih členov:
pravilen pogled,
pravilen namen,
pravilen govor,
pravilno dejanje,
pravilen način preživljanja,
pravilen napor,
pravilna pozornost,
pravilna zbranost.
- In kaj je, menihi, pravilen pogled?
To je znanje o trpljenju, znanje o izvoru tega trpljenja, znanje o prenehanju trpljenja in znanje o poti, ki vodi k prenehanju trpljenja.
- In kaj je, menihi, pravilen namen?
To je namen, ki je brez pohlepa, sovraštva in nasilja.
- In kaj je, menihi, pravilen govor?
To so besede brez laži, obrekovanja, grobosti in praznih nesmislov.
- In kaj so, menihi, pravilna dejanja?
Na tej poti menihi ne ubija živih bitij, ne vzame ničesar, kar mu ni dano, in se ne predaja spolnim užitkom na napačen način.
- In kaj je, menihi, pravilen način preživljanja?
Na tej poti se plemenit učenec popolnoma izogne vsem napačnim načinom življenja in živi pravilno življenje.
- In kaj je, menihi, pravilen napor?
Na tej poti menih:
usmeri voljo, zbere moči, se trudi in si prizadeva, da se ne bi pojavila vsa tista slaba in nekoristna stanja, ki se do sedaj niso pojavila;
usmeri voljo, zbere moči, se trudi in si prizadeva, da bi opustil vsa tista slaba in nekoristna stanja, ki so se že pojavila;
usmeri voljo, zbere moči, se trudi in si prizadeva, da bi se pojavila vsa tista dobra in koristna stanja, ki se do sedaj niso pojavila;
usmeri voljo, zbere moči, se trudi in si prizadeva, da bi brez zmedenosti vzdrževal in do popolnosti razvil vsa tista dobra in koristna stanja, ki so se že pojavila.
To se, menihi, imenuje pravilna vztrajnost.
- In kaj je, menihi, pravilna pozornost?
Na tej poti menihi
vztrajno, pozorno in s pravilnim razumevanjem opazuje telo kot telo in se tako osvobodi pohlepa in žalosti tega sveta,
vztrajno, pozorno in s pravilnim razumevanjem opazuje občutke kot občutke in se tako osvobodi pohlepa in žalosti tega sveta,
vztrajno, pozorno in s pravilnim razumevanjem opazuje um kot um in se tako osvobodi pohlepa in žalosti tega sveta,
vztrajno, pozorno in s pravilnim razumevanjem opazuje vse fenomene kot fenomene in se tako osvobodi pohlepa in žalosti tega sveta.
- In kaj je, menihi, pravilna zbranost?
Ko se menihi osvobodi čutnosti in nekoristnih stanj, doseže prvo stopnjo zbranosti, ki jo spremljajo misli in preiskovanje, ter zadovoljstvo in prijetnost, ki se pojavita zato, ker se je osvobodil ovir.
Ko se menihi osvobodi mislih in preiskovanja, doseže drugo stopnjo zbranosti, ki jo spremljata samo-zaupanje in enotnost uma, ter zadovoljstvo in prijetnost, ki se pojavita zaradi zbranosti.
Ko se menihi osvobodi zadovoljstva in razvije enakodušnost, je pozoren in se zaveda. Pri tem še vedno čuti telesno prijetnost. Tako doseže tretjo stopnjo zbranosti o kateri pravijo plemeniti: »Kdor je enakodušnost in pozoren, ima zares prijetno bivanje.«
Ko se menihi osvobodi prijetnost in neprijetnost in že prej opustil veselje in žalost, doseže četrto stopnjo zbranosti, ki jo spremljata niti prijeten niti neprijeten občutek in popolna pozornost zaradi enakodušnost.
To je, menihi, pravilna zbranost.
Na ta način opazuje fenomene kot fenomene v sebi, ali opazuje fenomene kot fenomene izven sebe, ali opazuje fenomene kot fenomene v sebi kot tudi izven sebe. Ali opazuje v fenomenih nastajajoče pojave, ali pa opazuje v fenomenih izginevanje pojavov, ali pa opazuje v fenomenih nastajanje in izginevanje pojavov. Ali pa pozornost na 'tu so fenomeni' enostavno usmeri do stopnje, ki je pomembna za znanje in pozornost. Pri tem živi neodvisno in se ne naveže na nič na tem svetu. Tako menih opazuje fenomene kot fenomene.
Tako, menihi, opazuje menihi štiri Plemenite resnice.
(6. Sadovi pozornosti)
Kdorkoli, menihi, razvija štiri načine pravilne pozornosti sedem let, lahko pričakuje vsaj enega od naslednjih dveh sadov: popolno osvoboditev že v tem življenju ali pa, če so v njem še ostanki navezanosti na ta svet, stopnjo »brez povratka«.
Pustimo, menihi, sedem let - kdorkoli razvija štiri načine pravilne pozornosti šest let… pet let… štiri leta… tri leta… dve leti… eno leto… Pustimo, menihi, eno leto - kdorkoli razvija štiri načine pravilne pozornosti sedem mesecev, lahko pričakuje vsaj enega od naslednjih dveh sadov: popolno osvoboditev že v tem življenju ali pa, če so v njem še ostanki navezanosti na ta svet, stopnjo »brez povratka«.
Pustimo, menihi, sedem mesecev - kdorkoli razvija štiri načine pravilne pozornosti šest mesecev… pet mesecev… štiri mesece… tri mesece… dva meseca… en mesec… pol meseca… Pustimo, menihi, pol meseca - kdorkoli razvija štiri načine pravilne pozornosti sedem dni lahko pričakuje vsaj enega od naslednjih dveh sadov: popolno osvoboditev že v tem življenju ali pa, če so v njem še ostanki navezanosti na ta svet, stopnjo »brez povratka«.
Prav zaradi teh koristnih posledic, ki jih prenese razvijanje pravilne pozornosti, sem na začetku rekel:
menihi, to je pot, ki vodi le k očiščenju bitij, vodi onkraj žalosti in solz, odpravi bolečino in žalovanje, pripelje do spoznave prave poti in izkušnje nibbāne; to je pot, ki sestoji iz štirih načinov »pravilne pozornosti«.
Tako je govoril Razsvetljeni. Menihi so z radostjo sprejeli njegove besede.
vir: Primož Pečenko, Pot pozornosti, 1990
prevod: Bhikkhu Hiriko, januar 2014