Ajahn Chah - Življenje s kobro

Kratek govor je bil podan kot končno vodilo starejši Angležinji, ki je preživela dva meseca pod vodstvom Ajahna* Chaja, ob koncu leta 1978 in na začetku leta 1979.

*glej slovarček


Ta kratek govor je v dobrobit novi učenki, ki se bo kmalu vrnila v London. Naj ti služi kot pomoč pri razumevanju učenja, ki si se ga naučila tukaj v Wat* Pah Pongu. Povedano najenostavneje, to je vadba, kako se osvoboditi trpljenja iz kroga rojstev in smrti.

Da lahko to vadiš, upoštevaj vse različne dejavnosti uma, vse tiste, ki jih imaš rada in tudi vse tiste, ki jih ne maraš, enako kot bi gledala kobro. Kobra je zelo strupena kača, dovolj strupena, da bi povzročila smrt, če bi nas pičila. In tako je tudi z našimi razpoloženji. Razpoloženja, ki jih imamo radi, so strupena. Razpoloženja, ki jih ne maramo, so tudi strupena. Preprečujejo, da bi bil naš um svoboden in ovirajo naše razumevanje Resnice, kot jo je učil Buda.

Tako je potrebno vzdrževati našo pozornost preko celega dneva in noči. Karkoli morda že počenjaš, naj bo to stoječi položaj, sedenje, ležanje, govorjenje ali karkoli drugega, bi morala to početi s pozornostjo. Ko si sposobna vzpostaviti pozornost, boš videla, da nastane jasno razumevanje povezano z njo. Ta dva pogoja prineseta modrost. Tako pozornost, jasno razumevanje in modrost delujejo skupaj in ti boš tista, ki je prebujena, tako podnevi kot ponoči.

Ta učenja, ki nam jih je zapustil Buda, niso učenja, ki bi se samo poslušala ali enostavno sprejemala na intelektualni ravni. So učenja, ki se lahko udejanjajo preko vadbe ter nastanejo in so spoznana v naših srcih. Kamorkoli gremo in karkoli počenjamo, bi morali poznati ta učenja. In kaj mislimo s tem, »imeti ta učenja« ali »imeti Resnico«. To pomeni, da karkoli storimo ali rečemo, storimo in rečemo z modrostjo. Ko razmišljamo in motrimo, delamo torej z modrostjo. Pravimo, da tisti, ki na ta način povezuje pozornost in jasno razumevanje z modrostjo, je tisti, ki je blizu Bude.

Ko odhajaš od tukaj, bi morala dopustiti, da se vse vrača nazaj v tvoj lastni um. Glej v svoj um s to pozornostjo in jasnim razumevanjem ter razvijaj to modrost. S temi tremi pogojenostmi bo nastalo »opuščanje«. Vedela boš, da vsi pojavi neprestanoma nastajajo in preminevajo.

Vedeti bi morala, da le dejavnost uma nastane in premine. Ko nekaj nastane, premine in temu sledi nadaljnje nastajanje in preminevanje. V jeziku Dhamme* imenujemo to nastajanje in preminevanje »rojstvo in smrt«. In to je vse, je vse, kar je. Ko je trpljenje nastalo, premine in ko je preminilo, trpljenje ponovno nastane. Je le trpljenje, ki nastaja in premineva. Ko boš to dobro opazila, boš zmožna stalno prepoznavati to nastajanje in preminevanje. In ko bo tvoje prepoznavanje stalno, boš videla, da je to pravzaprav vse, kar je. Vse je le rojstvo in smrt. Ni, kot da bi bilo nekaj, kar nas bi nosilo. Je samo to nastajanje in preminevanje, kakršno je. To je vse.

Ta način opazovanje bo podal umirjen občutek nepristranskega vmešavanja do sveta. Takšen občutek nastane, ko vidimo, da si pravzaprav ničesar ni vredno želeti. Je le nastajanje in preminevanje. Ko je bitje rojeno, sledi umiranje. To je, ko um prispe do »opuščanja«, opustiti vse, skladno z njihovo lastno naravo. Stvari nastanejo in preminejo v našem umu in mi to vemo. Ko nastane sreča, vemo. Ko nastane nezadovoljstvo, vemo. In to »poznavanje sreče« pomeni, da se ne enačimo z njo, kot da je naša. Ko se z njo več ne istovetimo ter se več ne oklepamo sreče in trpljenja, smo enostavno dopustili naravno pot stvarem.

Tako lahko rečemo, da je umska dejavnost, kot smrtno strupena kobra. Če se ne vmešavamo v kobro, bo enostavno odšla svojo pot. Čeprav bo morda celo zelo strupena, nas ne bo napadla. Ne gremo blizu k njej, jo ne primemo in ona nas ne piči. Kobra stori, kar je zanjo naravno storiti. Tako pač je. Če si pametna, jo boš pustila in tako dopustiš tisto, kar je dobro. Dopustiš tudi tisto, kar ni dobro. Naj bo primerno njihovi lastni naravi. Na enak način, kot se ne vmešavaš v kobro, naj bo s tvojimi željami in odpori.

Tako bo tisti, ki je pameten, imel takšno naravnavo do različnih razpoloženj, ki nastanejo v umu. Ko nastane dobrota, dopustimo dobro, vendar tudi vemo. Razumemo njeno naravo. In tudi dopustimo slabo, dopustimo primerno njeni naravi. Ne oklenemo se je, ker si ničesar ne želimo. Ne želimo si zla, niti si ne želimo dobrega. Ne želimo si niti težkosti niti lahkosti, niti sreče niti trpljenja. Ko so na ta način naše želje končajo, nastane trden mir.

Ko smo vzpostavili takšno vrsto miru v svojem umu, smo lahko od njega odvisni. Pravimo, da je takšen mir nastal iz zmede. Zmeda se je končala. Dosego končnega razsvetljenja, je Buda imenoval »ugasnitev«, enako kot pogasimo ogenj. Ogenj pogasimo na mestu, kjer se pojavi. Kjerkoli je vroče, je to mesto, kjer lahko ohladimo. In prav tako je z razsvetljenjem. Nibbano* najdemo v Samsari*. Razsvetljenje in iluzija sta na istem mestu, tako kot vroče in mrzlo. Vroče je tam, kjer je bilo mrzlo in mrzlo je tam, kjer je bilo vroče. Ko nastane toplota, izgine hladnost in kjer je hladnost, tam ni več toplote. V tem pogledu je enako z Nibbano in Samsaro.

Govorijo nam, da zaključimo s Samsaro, kar pomeni končati z večno ponavljajočim se krogom zmede. Končati z zmedo, je gašenje požara. Ko je zunanji ogenj pogašen, postane hladno. Ko so notranji ognji hrepenenja, odpora in iluzije pogašeni, postane tudi to hladno.

To je narava razsvetljenja, je gašenje požara, ohladitev tega, kar je bilo vroče. To je mir. To je konec Samsare, kroga rojstev in smrti. Ko prispeš do razsvetljenja, je tako. To je končanje večno obračajočega in vedno spreminjajočega se kroga, končanje pohlepa, odpora in iluzije v naših umih. Govorimo z besedami sreče, ker tako posvetni ljudje razumejo ideal, kot naj bi bil, vendar dejansko je presežen. Sreča in trpljenje sta presežena. Je popolni mir.

Tako, ko odhajaš, bi morala to učenje, ki sem ti ga podal sprejeti in ga skrbno premisliti. Tvoje bivanje tukaj ni bilo lahko in imel sem malo priložnosti, da bi ti podal navodila, vendar v tem času si imela možnost, preučevati pravi pomen naše vadbe. Naj te ta vadba vodi do sreče, naj ti pomaga pri rasti do Resnice. Bodi osvobojena trpljenja rojstva in smrti.

 

 

Slovar

Ajahn – tajski izraz za učitelja
Dhamma – resnica o stvareh, kakršne so. Učenje Bude, ki je razkril to resnico in pojasnil pomen njegove uresničitve kot neposredne izkušnje. 
Nibbana – razsvetljenje, stanje brez navezanosti, dokončna in popolna osvoboditev od nevednosti, pohlepa in sovraštva.
Samsara - literarno pomeni večno tavanje. Je ime, s katerim se označuje morje življenja, ki je vedno nemirno. Samsara je simbol tega stalnega procesa, da se vedno znova rojevamo, staramo, trpimo in umiramo.
Wat – budistični samostan

 

Vir: iz Bodhinyana, Ajahn Chah; prevod odlomka ‘Living with the Cobra’.
Prevod:
Andreja Grablovic / 2006,

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)