Andreja Grablovic - Metta, Ljubeča prijaznost

Beseda metta izvira iz jezika pali in pomeni ljubečo prijaznost. Pogosto se metta prevaja kot ljubezen, vendar je takšen opis zelo pomanjkljiv. Metta ne označuje čutne, čustvene ali sentimentalne ljubezni. Najpogosteje se prevaja kot ljubeča prijaznost, tudi kot radodarna naklonjenost, vendar metta zajema bistveno več kot le to in je vsevključujoča in sprejemajoča. Pomeni tudi neškodljivost (ahimsa), sočutje, v Bibliji najdemo izraz 'dobra volja', kar sodi k metti, vendar ima globlji pomen kot le dobro voljo.

 

KAJ JE LJUBEZEN?

V slovarju piše, da je to močna čustvena naklonjenost do neke druge osebe. Takšen opis se nanaša predvsem na sentimentalno posvetno ljubezen, ki je v svoji zunanji obliki zelo sladka, vendar pa je kakor ogenj in kakor hitro nastane, lahko tudi ožge, izčrpava in pusti lastnika prizadetega. Bolj kot je nekdo sentimentalen, večja je verjetnost, da v sebi poseduje tudi nasprotni pol, to sta sovraštvo in jeza. Metta ne spreminja svojega odnosa glede na simpatijo, zato ima pomirjevalen in blažilen učinek; je kakor dotik nežne roke in zato ustvarja mirno ter prijetno vzdušje. Vidimo, da ne moremo najti ene same besede, ki bi ustrezno označevala njen prevod, saj je njen pomen bistveno širši. Če jo želimo opisati, lahko pomeni prijaznost, blagohotnost, naklonjenost, tudi ljubezen, vendar brez želje po posedovanju, ampak predvsem pomagati drugim. Metta je najvišja oblika ljubezni, ki ne ločuje ali izključuje ter prežema vsa bitja ne glede na njihovo trenutno stanje.

 

BREZPOGOJNA LJUBEZEN

Kot primer čiste in brezpogojne ljubezni, je Buda izbral mater z njenim edinim otrokom, kar je lepo opisano v Metta sutti. Ko je otrok lačen, ga mati skrbno nahrani, še predno jo prosi za to. Ko je v nevarnosti, bo tvegala tudi svoje življenje, samo da ga bo zavarovala. Mati na vsakem koraku pomaga svojemu otroku. Tako nas Buda nagovarja, da naj tudi mi ljubimo vsa bitja, tako kot mati ljubi svojega edinega otroka. Takšna ljubezen je brezmejna in tudi premaguje vse ovire, ki bi lahko ločevala bitja enega od drugega. Gre za ideal ljubezni in takšno stanje srca je najplemenitejše na svetu.

Mnogo ljudi gleda na takšno ljubečo naravnanost kot na žensko vrlino, vendar pa je prava ljubezen moška dinamična moč, ki je zmožna premagovati vse ovire. Če želimo živeti v srečni družini in družbi, potem mora vsaj večina živeti dobro. Politika, ki ne temelji na ljubezni, ne bo trajala dolgo. Če želimo biti v harmoniji s seboj, potem moramo živeti v stanju notranjega blagostanja. Marsikaj od tega lahko storimo tukaj in sedaj, tako da vsakodnevne dolžnosti izpolnjujemo z ljubeznijo, uslužnostjo in prijaznostjo. Budistična pot pomeni razvoj uma in srca. Pomembna težnja vsakega posameznika je samorazvoj in uresničenje samega sebe. Prav tako je zelo pomembno, da smo sposobni pomagati drug drugemu, najprej v krogu bližnjih in prijateljev ter nato v korist širše skupnosti in celotnega sveta.

Metta je v budizmu opisana kot ena izmed štirih brahmavihar (plemenita stanja), ostala tri so: karuna (sočutje), mudita (altruistično ali simpatetično veselje) in upekkha (enakodušje).

V skladu z budističnem učenjem ima metta dva vidika, pozitivnega in negativnega. Negativni vidik pomeni, da je posameznik prost jeze in sovraštva. Če nekdo ne dela slabega, je to zelo dobro, vendar pa še ni dovolj, potrebno je gojiti še pozitivni vidik, to je ljubečo prijaznost.

 

UNIVERZALNA LJUBEZEN IN LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE

Metta pomeni univerzalno ljubezen, vendar pa je ljubezen do samega sebe na prvem mestu in s tem ni mišljena sebična ljubezen. Ko izvajamo metta meditacijo, prvo začnemo z ljubečo prijaznostjo do samega sebe tako, da si pošljemo dobre želje, kot so: naj bom prost trpljenja, bolezni, skrbi, jeze, žalosti ... Če gojimo ljubezen do samega sebe, potem sigurno ne bomo želeli škodovati drugim tako, da bi v sebi gojili jezo ali slabe misli. S takšno naravnavo začenjajo negativna nagnjenja do nas samih počasi pojemati. Če bomo v sebi gojili notranje blagostanje, bomo le tako lahko to kvaliteto dajali in delili tudi z drugimi. Budistična praksa pomeni najprej pomoč samemu sebi, kajti šele potem bomo lahko pomagali tudi drugim.

Zunanji svet je le odsev naših notranjih svetov, je kakor ogledalo in če je naš odnos do sveta prijazen, bo takšen tudi svet do nas. Ne moremo pričakovati, da nas bodo drugi sprejemali prijazno, če mi nismo takšni do drugih. Ko smo do nekoga prijazni in mu prisluhnemo, s tem gojimo v sebi tudi kvaliteto radodarnosti (dana), saj smo svoj čas namenili drugemu, kar ima izredno hranljiv in zdravilen učinek ter nas hkrati tudi osvobaja lastne zaverovanosti in egoizma.

 

POZORNOST

Zelo pomembno je, da nam je življenje prijetno, da ga imamo radi in da ga znamo živeti. Naša naloga je, da osvobodimo srce trpljenja, da najdemo popolno in dokončno osvoboditev ter s tem notranje blagostanje. Z uporabo pozornosti imamo izbiro, da se ne navezujemo več na stanja, ki v nas povzročajo sovraštvo, jezo, grenkobo, potrtost in sicer tako, da jih opuščamo.

Dhammapada pravi, ni večjega sovražnika kot so naše lastne misli obremenjene s pohlepom, jezo, sovraštvom, ljubosumjem. Če nekdo ne more najti sreče v samem sebi, je ne bo mogel najti nikjer drugje. Dhammapada tudi pravi, če nismo zmožni obvladovati samih sebe, potem ne bomo mogli najti sreče. Tisti, ki želijo pomagati drugim, vendar pa niso v miru s samimi seboj, takšni ne bodo zmožni pomoči drugim. Zato je izrednega pomena vzgoja samega sebe. V resnično pomoč so lahko le tisti, ki ljubijo same sebe ter so hkrati polni čiste in nesebične ljubezni.

 

Slovarček:

ahimsa – nenasilje, neškodljivost, odsotnost neusmiljenosti in grobosti

brahmavihara – plemenito, božansko stanje

dana – darovanje, radodarnost, dajanje

Dhammapada – eno najbolj znanih in lepih del budistične ter svetovne literature

karuna – sočutje

metta – ljubeča prijaznost

mudita – altruistično (nesebično) ali simpatetično veselje

sutta – Budov govor

upekkha – enakodušje

 

Vir:

Buddhist Metta, Sayadaw U Thittila
 
 
 
avgust 2013

 

© SloTheravada, 2016

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.