(MN 72) Aggivacchagotta Sutta – Vacchagotti o ognju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Popotnik Vacchagotta je takrat odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel ob stran in vprašal Blaženega:

(POGLED GOTAME)

3. “Gospod Gotama, ali ima gospod Gotama pogled: ‘Svet je nespremenljiv. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?”
“Vaccha, jaz nimam tega pogleda: ‘Svet je nespremenljiv. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’“

4. “Kako potem, ali ima gospod Gotama pogled: ‘Svet ni nespremenljiv. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?”
“Vaccha, jaz nimam tega pogleda: ‘Svet ni nespremenljiv. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’“

5. “Gospod Gotama, ali ima gospod Gotama pogled: ‘Svet je končen. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?”
“Vaccha, jaz nimam tega pogleda: ‘Svet je končen. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’”

6. “Kako potem, ali ima gospod Gotama pogled: ‘Svet je neskončen. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?”
“Vaccha, jaz nimam tega pogleda: ‘Svet je neskončen. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’”

7. “Gospod Gotama, ali ima gospod Gotama pogled: ‘Duša in telo sta isto. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?”
“Vaccha, jaz nimam tega pogleda: ‘Duša in telo sta isto. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’”

8. “Kako potem, ali ima gospod Gotama pogled: ‘Duša je ena stvar in telo je druga. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?”
“Vaccha, jaz nimam tega pogleda: ‘Duša je ena stvar in telo je druga. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’”

9. “Gospod Gotama, ali ima gospod Gotama pogled: ‘Po smrti Tathāgata obstaja. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?”
“Vaccha, jaz nimam tega pogleda: ‘Po smrti Tathāgata obstaja. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’”

10. “Kako potem, ali ima gospod Gotama pogled: ‘Po smrti Tathāgata ne obstaja. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?”
“Vaccha, jaz nimam tega pogleda: ‘Po smrti Tathāgata ne obstaja. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’”

11. “Gospod Gotama, ali ima gospod Gotama pogled: ‘Po smrti Tathāgata tako obstaja in ne obstaja. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’?”
“Vaccha, jaz nimam tega pogleda: ‘Po smrti Tathāgata tako obstaja in ne obstaja. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’”

12. “Kako potem, ali ima gospod Gotama pogled: ‘Po smrti Tathāgata niti obstaja niti ne obstaja. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?”
“Vaccha, jaz nimam tega pogleda: ‘Po smrti Tathāgata niti obstaja niti ne obstaja. Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’”

(ŠPEKULATIVNI POGLEDI)

13. “Kako je to potem, gospod Gotama? Ko je gospod Gotama vprašan vsakega od teh desetih vprašanj, je odgovoril: ‘Jaz nimam tega pogleda.’ Kakšno nevarnost gospod Gotama vidi, da ni prevzel nobenega od teh špekulativnih pogledov?”

14. “Vaccha, špekulativni pogled, da je svet nespremenljiv je goščava pogledov, divjina pogledov, zvijanje pogledov, kolebanje pogledov, ovira pogledov. To je obleganje z neprijetnostjo, obleganje z nevšečnostmi, z obupom, z vročino in ne vodi do razočaranja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve.

Špekulativni pogled, da svet ni nespremenljiv … da je svet končen … da je svet neskončen … da sta duša in telo isto … da je duša ena stvar in telo druga … da po smrti Tathāgata obstaja … da po smrti Tathāgata ne obstaja … da po smrti Tathāgata tako, obstaja in ne obstaja … da po smrti Tathāgata niti obstaja niti ne obstaja je goščava pogledov, divjina pogledov, zvijanje pogledov, kolebanje pogledov, ovira pogledov. To je obleganje z neprijetnostjo, obleganje z nevšečnostmi, z obupom, z vročino in ne vodi do razočaranja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve. Ko vidim to nevarnost, ne prevzamem nobenega od teh špekulativnih pogledov.”

15. “Potem, ali gospod Gotama sploh ima katerikoli špekulativni pogled?”

“Vaccha, ‘špekulativni pogled’ je nekaj, kar Tathāgata postavi na stran. Ker Tathāgata, Vaccha, je videl to: ‘Takšna je snov, takšen je njen izvor, takšno je njeno prenehanje; takšen je občutek, takšen je njegov izvor, takšno je njegovo prenehanje; takšna je zaznava, takšen njen izvor, takšno njeno prenehanje; takšne so tvorbe, takšen njihov izvor, takšno njihovo prenehanje; takšna je zavest, takšen njen izvor, takšno njeno prenehanje.’ Torej, jaz pravim, z uničenjem, s prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem vseh predstav, vseh izmišljotin, vsega izdelovanja ‘jaza’, izdelovanja ‘mojega’ in osnovnih nagnjenj do predstav, je Tathāgata osvobojen skozi prenehanje.”

(USTREZEN IZRAZ)

16. “Ko je menihov um tako osvobojen, gospod Gotama, kje se on ponovno pojavi [po smrti]?”

“Izraz ‘se ponovno pojavi’ ni ustrezen, Vaccha.”

“Potem se on ponovno ne pojavi, gospod Gotama?”

“ Izraz ‘se ponovno ne pojavi’ ni ustrezen, Vaccha.”

“Potem se on oboje, ponovno pojavi in ponovno ne pojavi, gospod Gotama?”

“Izraz ‘se on oboje, ponovno pojavi in ponovno ne pojavi’ ni ustrezen, Vaccha.”

“Potem se on niti ponovno pojavi niti ponovno ne pojavi, gospod Gotama?”

“Izraz ‘se on niti ponovno pojavi niti ponovno ne pojavi’ ni ustrezen, Vaccha.”

17. “Ko je gospod Gotama vprašan ta štiri vprašanja, odgovori: ‘Izraz “se ponovno pojavi” ni ustrezen, Vaccha; izraz “se ponovno ne pojavi” ni ustrezen, Vaccha; izraz “se on oboje, ponovno pojavi in ponovno ne pojavi” ni ustrezen, Vaccha; izraz “se on niti ponovno pojavi niti ponovno ne pojavi” ni ustrezen, Vaccha.’ Tukaj sem začuden, gospod Gotama, tukaj sem zmeden in stopnja zaupanja, ki sem ga dobil skozi prejšnji razgovor z gospodom Gotamo je sedaj izginila.”

18. “To je dovolj, da ti povzroči začudenje, Vaccha, dovolj, da ti povzroči zmedo. Ta Dhamma, Vaccha, je globoka, težko jo je videti in težko razumeti, je mirna in vzvišena, nedosegljiva zgolj z razmišljanjem, je subtilna, modri jo izkusi. Tebi jo je težko razumeti, ker imaš drugačen pogled, sprejemaš drugačno učenje, odobravaš drugačno učenje, zasleduješ drugačno prakso in slediš drugemu učitelju. Zato te bom spraševal o tem, Vaccha. Odgovori kot želiš.

(PRISPODOBA O OGNJU IN TATHᾹGATA)

19. Kaj misliš, Vaccha? Predpostavimo, da gori ogenj pred tabo. Ali bi vedel: ‘Ta ogenj gori pred mano’?”

“Bi, gospod Gotama.”

“Če bi te nekdo vprašal, Vaccha: ‘V odvisnosti od česa gori ta ogenj pred tabo?’ – ko bi bil tako vprašan, kaj bi odgovoril?”

“Tako vprašan, gospod Gotama, bi odgovoril: ‘Ta ogenj pred mano gori v odvisnosti od trave in dračja.’”

“Če bi ogenj pred tabo ugasnil, ali bi vedel: ‘Ta ogenj pred mano je ugasnil’?”

“Bi, gospod Gotama.”

“Če bi te nekdo vprašal, Vaccha: ‘Ko je ta ogenj pred tabo ugasnil, v katero smeri je šel: na vzhod, zahod, sever ali jug?’ - ko bi bil tako vprašan, kaj bi odgovoril?”

“To ni ustrezno, gospod Gotama. Ogenj je gorel v odvisnosti od njegovega goriva iz trave in dračja. Ko se to porabi, če ni več goriva, če je brez goriva, se smatra kot ugasnjen.”

20. “Tako tudi, Vaccha, Tathāgata je opustil to snov s katero lahko opišeš Tathāgato. On jo je odrezal pri koreninah, jo naredil kot palmin štor, opravil z njo, da ni več predmet bodočega pojavljanja. Tathāgata je osvobojen glede snovi, Vaccha, on je globok, neizmeren, neizmerljiv kot ocean. Izraz ‘se ponovno pojavi’ ni ustrezen, izraz ‘se ponovno ne pojavi’ ni ustrezen, izraz ‘se on oboje, ponovno pojavi in se ponovno ne pojavi’ ni ustrezen, izraz ‘se niti ponovno pojavi niti ponovno ne pojavi’ ni ustrezen. Tathāgata je opustil ta občutek, s katerim bi lahko opisali Tathāgato … je opustil to zaznavo, s katero bi lahko opisali Tathāgato … je opustil te tvorbe, s katerimi bi lahko opisali Tathāgato … je opustil to zavest, s katero bi lahko opisali Tathāgato. On je to odrezal pri koreninah, naredil to kot palmin štor, opravil s tem, da ni več predmet bodočega pojavljanja. Tathāgata je osvobojen glede zavesti, Vaccha. On je globok, neizmeren, neizmerljiv kot ocean. Izraz ‘se ponovno pojavi’ ni ustrezen, izraz ‘se ponovno ne pojavi’ ni ustrezen, izraz ‘se oboje, ponovno pojavi in ponovno ne pojavi’ ni ustrezen, izraz ‘se niti ponovno pojavi niti ponovno ne pojavi’ ni ustrezen.”

21. Ko je bilo to rečeno, je popotnik Vacchagotta rekel Blaženemu: “Gospod Gotama, predpostavimo, da obstaja veliko drevo sāla nedaleč od vasi ali mesta, in nestalnost je obrabila njegove veje in listje, njegovo skorjo in njegovo lesno belino, da je kasneje, ko je bilo brez vej in listov, brez skorje in lesne beline, postalo čisto in je bilo v celoti iz lesne srčevine. Tako je tudi to učenje gospoda Gotame odvzeto vej in listov, odvzeto skorje in lesne beline in je čisto in v celoti iz lesne srčevine.

22. Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj me gospod Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče, od danes pa do konca življenja.”

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / junij 2024

 

(C) SloTheravada, 2023