O samostanu

Gozdni samostan Goljek – poznan tudi kot Samaṇadīpa – je manjše redovniško (samaṇa) zatočišče (dīpa) za manjše število menihov iz kontemplativne in konzervativne gozdne tradicije theravadskega budizma. To je prvi samostan take oblike v tem delu Evrope, ki sledi originalnemu Budovem učenju, kot je to zapisano v zgodnjih besedilih, ter ima neprekinjeno in neposredno linijo Budovega izročila izpred 2600 let. Naši menihi sledijo visoki normi meniškega pravilnika (vinaya) in učenja (dhamma), ki ga lahko danes vidimo v nekaterih krajih theravadskih držav (Tajska, Šrilanka, Burma, Laos, Kambodža). Samaṇadīpa spoštuje povezavo z vsemi menihi Gozdnih tradicij, vendar je posebej povezana z linijo učitelja adžana Čaja [Ajahn Chah]. Samaṇadīpa vabi vse obiskovalce, ki se zanimajo za Budovo učenje, meditacijo in tudi tiste, ki pač iščejo odgovore na svoje eksistenčne probleme. Ta kraj je majhen in skromen, in je na voljo za meditacijo. Poudarjamo pa, da samostan ni duhovni počitniški kraj ali center za duhovne vaje in seminarje ali tempelj, ki bi služil za določene kulturne dejavnosti.

 

Vas Goljek

Samostan stoji v mirnem in naravnem okolju med gozdovi, na hribu Goljek, 40 min vožnje iz Ljubljane. Goljek je obcestna vas na hribu blizu Čateža, severno-zahodno od Trebnjega. Po razgibanih gričih v okolici je razmetanih še 11 vasi z nekaj več kot 500 prebivalci. Lep razgled daleč naokrog se lahko vidi z bližnjega hriba, to je 544 metrskega Zaplaza. Božja pot na Zaplaz k romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja, se je uveljavila v začetku 19. stoletja in je kmalu postala najpomembnejša na Dolenjskem. O bogati kulturni preteklosti teh krajev pričajo najrazličnejši viri, o njih govori tudi Fran Levstik v »Popotovanju od Litije do Čateža«. Kraj je seveda poznan tudi po popularnem pohodu po Levstikovi poti.

Samostanska hiša stoji v dolini, na pol hektarja zemlje. Več kot 3/4 zemljišča je pokrito z gozdom. Okoliški gozd je zelo velik in se razširja na vse strani. Vas Goljek je zelo majhna in mirna naselbina s populacijo približno 65 ljudi.

Mirna okolica, gozdna površina, poznavanje kraja in kulture ter skromnost kraja je pritegnilo našo pozornost in verjamemo, da bo to primeren kraj za samotni samostan.

 

Častiti Hiriko Thera – gvardijan samostana

Je trenutno edini slovenski budistični menih v theravadski tradiciji. Rojen je v Ljubljani leta 1985. Zaobljubo anagarike (postulant) je sprejel v Italiji v Santacittarama Monastero Buddhista v avgustu 2004. Še istega leta je odšel v Anglijo, kjer je oktobra 2005 postal samanera (novinec) in leto dni kasneje bhikkhu (popolnoma posvečen menih). Njegov preceptor je bil častiti Luang Por Sumedho (Phra Chao Khun Sumedhajahn). Adžan Hiriko je bil tudi glavni urednik in administrator pri založbi Path Press in je avtor knjige o življenju angleškega meniha s Šrilanke, Ñāṇavīra There, The Hermit of Bundala. Je tudi pisec Menihovih zapisov in prevajalec Buddhovih govorov ali sutt. Adžan je živel tudi v naslednjih samostanih: Amaravati Monastery, Cittaviveka, Aruna Ratanagiri (v Britaniji), Bodhinyanarama (v Novi Zelandiji), Santacittarama (v Italiji), Wat Marp Jan (na Tajskem), Sri Sumedha in v Bundala Kutiju (v Šrilanki)

 

© SloTheravada, 2016

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.