Plemeniti zaklad
Večina ljudi ob koncu življenja težko diha. Meditacija na dihanje postane tudi pri izkušenih meditatorjih težavna. V tem ključnem času, ko se smrt približuje, so najbolj koristne meditacije, ki z močjo spomina spodbujajo poživljajoče občutke. Ko so ti občutki enkrat vzdramljeni, lahko postanejo predmet meditacije. Če um začne omahovati, opogumimo meditatorja, da se vrne k originalnemu občutku, da bi ga ponovno vzpodbudil. Koristni občutki, ki so sistematično vzgojeni na ta način, lahko ponesejo um onkraj ovir v samādhi.
Najmočnejša od teh meditacij je pomnjenje dobrih del, ki jih je posameznik opravil v svojem življenju. Ko se spomnimo priložnosti, ko smo delovali prijazno in izključno za dobrobit drugih, brez želje po kakršnikoli nagradi, se takoj počutimo dobro. To velja tudi za dobra dela , ki smo jih naredili pred mnogo leti. Dojeti, da takšen vir veselja in miru leži znotraj nas, je čudovito odkritje. Razumemo, da nobena dobrota nikoli ni izgubljena. Vsako prijazno dejanje, ki smo ga naredili, je dodano k zalogi »plemenitega zaklada« znotraj.
- adžan Džajasaro