Slovar

 

v pomoč lažjemu razumevanju sutt v Majjhima nikayi. Ležeče v oklepaju je palijski naziv pojma.

 

Ᾱjīvaka ali Ᾱjīvika - rivalska sekta, katere učenje je poudarjalo neprizanesljivo strogost, temelječo na filozofiji, ki meji na fatalizem.

Anāthapiṇḍika - bogat trgovec in bankir. Bil je glavni moški laični učenec in največji podpornik Buddhe.

Arahant – častivredni, ki je dosegel četrti, najvišji nivo prebujenja in se ne bo več rodil.

Assaji – eden od prvih petih učencev Buddhe.

Belina - les bele barve, ki je v rastočem drevesu, živ les, ki prenaša vodo iz korenin do listov in je manj obstojen.

Bitja – vse kar ima življenje.

Bitnost (bhava) – eksistenca.

Blagoslov (anumodana) je kratek govor, ki sledi obroku hrane, z navodili darovalcem glede določenega aspekta Dhamme in izražanje želje, da jim bo njihova zaslužena kamma prinesla obilen sad.

Bodhisatta – bitje, ki si prizadeva za duhovno prebujenje. Nanaša se običajno na Buddho, preden je ta dosegel prebujenje.

Božanstva, božanska bitja, bogovi (devā, sijoči) - nesnovna bitja v nebeških svetovih. Bitja imajo dolgo življenje, vendar niso nesmrtna.

Božanstva strujajočega žarenja – bitja nivoja druge jhāne: božanstva omejenega žarenja in božanstva neizmernega žarenja.

Božanstva sijoče slave – bitja nivoja tretje jhāne: božanstva omejene slave in božanstva neizmerne slave.

Božanstva velikega sadeža – božanstva nivoja četrte jhāne.

Brahmā je prvo božanstvo, ki se rodi na začetku novega kozmičnega cikla in katerega življenje traja celoten cikel. Je kreator. Izhaja iz vedske tradicije. Upodobljen je običajno kot bitje s štirimi obrazi in štirimi rokami

Brahmavihāra – štiri božja-božanska bivališča: 1. nesebična ljubezen (mettā), 2. sočutje (karuna), 3. dobrohotno veselje (mudita), 4. mirnodušnost (upekkhā)

Brahmā Baka – dobesedno žerjavski Brahmā, se pojavi v Majjhima Nikāyi kot božanstvo, ki verjame, da je njegov svet večen in da je zato on nesmrten in da zato ni višjih svetov od njegovega.

Brahmā Sahampati je zaprosil razsvetljenega Buddho, da uči Dhammo.

Brahmin – pripadnik prve od štirih kast socialne hierarhije v Indiji. So duhovniki, duhovni in intelektualni voditelji družbe. Ime brahmin izhaja iz besede brahman (magična sila).

Buddha - 1. budni, prebujeni, 2. zgodovinska oseba, utemeljitelj budizma. Pri originalni izgovorjavi palijskega imena se izgovori tudi h.

Častiti (bhante) – pogosto se uporablja pri naslavljanju budističnih menihov.

Častiti Āḷāra Kālāma – prvi učitelj Buddhe, ki ga je učil meditacije področja ničnosti kot da je to največji dosežek posvečenega življenja.

Častiti Ᾱnanda – je bil bratranec in osebni pomočnik in spremljevalec Buddhe. Imel je najboljši spomin med Buddhovimi učenci.

Častiti Anuruddha je imel nadnaravno videnje z očesom prebujenega.

Častiti Mahā Kaccāna - Buddha ga je proglasil za najboljšega učenca v razlaganju natančnejših pomenov kratkih izrekov.

Častiti Mahā Kassapa je bil prevladujoči učenec med temi, ki so se držali asketskih praks.

Častiti Mahā Koṭṭhito je Buddha proglasil za najodličnejšega učenca med tistimi, ki so dosegli analitična znanja.

Častita Mahāpajāpatī Gotami je bila mlajša sestra kraljice Mahāmāye, Buddhove matere in tudi žena kralja Suddhodana. Po Mahāmāyini smrti je postala Buddhova krušna mati.

Častiti Mahā Moggallāna – je med Buddhovimi menihi imel največje magične sposobnosti in je bil poleg Častitega Sāriputteglavni učenec Buddhe.

Častiti Māluṅkyāputta je prejel od Buddhe kratko predavanje o temeljih šestih čutov, odšel v umik in dosegel arahantstvo.

Častiti Puṇṇa Mantāniputta je pripadal brahminski družini in ga je posvetil častiti Añña Kondañña v Kapilavatthuju. Kasneje ga je Buddha označil za najbolj uglednega meniha med učitelji Dhamme.

Častiti Rāhula je bil edini sin Buddhe, rojen na dan, ko je njegov oče zapustil palačo v iskanju razsvetljenja. Ko je bil star sedem let, ga je pomenišil kot novica častiti Sariputta ob prvem Buddhovem obisku v Kapilavatthiju po njegovem razsvetljenju. Buddha ga je razglasil kot najpomembnejšega učenca med temi, ki so želeli vaditi.

Častiti Revata je bil razglašen za prevladujočega učenca med temi, ki so meditatorji.

Častiti Uddaka Rāmaputta – drugi učitelj Buddhe. Kot njegovo ime nakazuje, je bil Uddaka biološki ali pa duhovni sin (putta) Rāme. Rāma je moral biti že mrtev, ko je na sceno prišel Bodhisatta.

Častiti Sāriputta – poleg Častitega Mahā Moggallāna glavni učenec Buddhe, ki se je odlikoval v modrosti.

Častiti Subhūti je bil mlajši brat Anāthapiṇḍike in je postal menih na dan, ko je Džetov gozdiček bil darovan Sanghi. Buddha ga je označil kot najodličnejšega učenca v dveh kategorijah – da je ta, ki živi brez konflikta in ta, ki je vreden darov.

Daṇḍapāni - ime pomeni “palica v roki,” je bil tako imenovan zato, ker se je bahavo sprehajal naokoli z zlato sprehajalno palico, čeprav je bil še vedno mlad in zdrav. V skladu s komentarji MA, se je on pridružil Devadatti, Buddhovemu glavnemu nasprotniku, ko je ta poskušal ustvariti razkol med Buddhovimi sledilci. Njegov način postavljanja vprašanj je aroganten in namerno provokativen.

Dejanje (kamma) –  dejanje s telesom, z govorom ali v umu, ki vedno vodi do rezultata (dobrega ali slabega).

Devadatta - Buddhov nečak in glavni nasprotnik, ki je poskušal ustvariti razkol med Buddhovimi sledilci.

Deževni umik (vassa) – obdobje meniškega umika, ki ga je vzpostavil Buddha, v katerem se menihi vzdržijo vseh nepotrebnih potovanj za celoten čas indijskega monsunskega obdobja (od polne lune v juliju do polne lune v oktobru).

Dhamma z veliko začetnico – 1. resnica o naravi, 2.učenje Buddhe, ki temelji na naravnih zakonih in je povzeto v Štirih plemenitih resnicah.

dhamma z malo začetnico – 1. pojav, 2. umsko stanje.

Dhammadinnā, v posvetnem življenju žena trgovca Visākha, je dosegla arahantstvo hitro po njeni posvetitvi za nuno. Buddha jo je označil kot najboljšo nuno v razlagi Dhamme.

Dīghanakha je bil nečak častitega Sāriputte.

Džetov gozdiček - gozdiček južno od mesta Savatthi je od princa Džeta, sina kralja Kosale Pasenadija, odkupil Anāthapiṇḍika in ga daroval Buddhi. Na tem mestu so zanj zgradili bivališče oz. samostan (Jetavana).

Enkratni povratnik (sakadāgāmī) – ta, ki je dosegel drugo stopnjo prebujenja skozi opustitev petih nižjih ovir in ki se bo po smeri še enkrat rodil v ta svet.

Gospodar (gahapati)– oseba, ki ima v lasti hiše ali jo najema. Človek, ki ima nekaj lastnine.

Indijsko leto - v skladu z starodavnim sistemom, ki je neločljivo povezan z budizmom, je razdeljeno na tri obdobja – hladno obdobje, toplo obdobje in deževno obdobje, in ki vsako traja štiri mesece. Štirje meseci so nadalje razdeljeni v štirinajstdnevja (pakkha). Tretje in sedmo vsebuje štirinajst dni, ostala pa petnajst dni. V vsakem štirinajstdnevju so noči na polno luno in na mlaj (na štirinajsti ali petnajsti dan) in noč na prvi krajec (osmi dan) smatrajo kot posebej ugodne. V budizmu so ti dnevi postali uposatha (sabat), dnevi verskih obredov.

Jhāna – Meditacija, stanje zbranosti. Osem vedno bolj prefinjenih stanj zbranosti, od tega štiri snovne in štiri nesnovne.

Kakusandha je bil prvi Buddha, ki se je pojavil v sedanjem kozmološkem ciklu, ki se imenuje “Ugodna doba.” Sledila sta mu Buddhi Konāgamaṇa in Kassapa, za katerim se je pojavil sedanji Buddha Gotama.

Kasiṇa je objekt meditacije, ki izhaja iz fizične naprave, ki zagotavlja podporo za pridobitev notranje vizualiziranega znaka. Tako, na primer, se lahko disk narejen iz gline uporabi kot predmet za prakso zemeljske kasiṇe, vrč z vodo za prakticiranje vodne kasiṇe.

Kontakt (phassa) - ko se srečajo čutna sposobnost, njen predmet in zavest in se zgodi sprejetost tega srečanja v umu na eksistenčnem nivoju (ni mišljen biološki nivo). 

Kralj Pasenadi je bil vladar države Kosala, katere glavno mesto je bil Sāvatthi. V sedanjem času je to območje med jugom Nepala - province 5 in severa Indije - dežave Uttar Pradesh. Bil je eden od Buddhovih najbolj predanih sledilcev, čeprav ne kaže, da bi dosegel kakršnokoli stanje duhovne realizacije. 

Kralj Seniya Bimbisāra (558-491 pr.Kr.) iz Magadhe na jugu sedanje pokrajine Bihar v Indiji je bil velik prijatelj in zaščitnik Buddhe. 

Laični privrženec (upāsikā za ženske, upāsaka za moške) – ljudje, ki sledijo učiteljem ali Buddhi, vendar formalno niso zavezani učitelju.

Māra - “Ta, ki kvari” ali “Pokvarjenec” ali “Zlobnež”, bog v nesnovni obliki. V budističnem konceptu vesolja je položaj Māre podoben temu, kot ga ima Mahā Brahma.

Menih, miloščinar (bhikkhu) – moški, ki je opustil posvetno življenje in živi v skladu z Vinayo in s pravili Pātimokkhe.

Migārova mati - glej Visākhā 

Minljivost (anicca) – kar ima naravo razkroja, ena od treh karakteristik eksistence.

Modrost (paññā) - v budizmu je pomen modrosti bližje vpogledu v pravo naravo sveta in doživljanja oz v tri značilnosti vseh stvari: nestalnosti, nezadovoljenosti (trpljenja) in nesebstva. Modrost, ki je v osmeročleni poti vsebovana v pravilnem pogledu se mora razviti kot dejavnik poti.

Nauk in disciplina (Dhamma-Vinaya) – Buddhovo učenje in njegova etična pravila.

Nepovratnik (anāgami) - ta, ki je dosegel tretjo stopnjo razsvetljenja skozi opustitev petih nižjih ovir in se več ne bo rodil v ta svet. Večina njih zaključi svojo prakso osmeročlene poti v svetu z imenom Čisto bivališče (Suddhāvāsa).

Nesebična ljubezen (mettā) – Ena od desetih popolnosti (pāramīs) in eno od štirih vzvišenih bivališč (brahmavihāra).

Nesebstvo (anattā) – neosebnost, brez jaza.

Nevednost (avijjā) – neznanje, zabloda o naravi uma. Glavni izvor zla in nadaljevanja eksistenčnega toka.

Nibbāna – ugasnitev, razbremenitev, prebuditev, končna osvoboditev od vsega trpljenja, cilj budistične prakse. Uničenje vseh mentalnih vplivov (āsava) in onesnaženj (kilesa) in pobeg iz eksistenčnega toka (saṃsāra).

Nibbāna brez ostanka - prenehanje vse eksistence s končno smrtjo. Ostanek je nekaj nečistosti, ki ločijo nepovratnika od arahanta.

Nigaṇṭh Nataputta – z drugim imenom Mahāvīra, eden od šestih pomembnih učiteljev, sodobnik Buddhe. Opisuje se kot heretik, vodja sekte džainov Nigaṇṭhā. O Nātaputti glej tudi MN 14, 30, 36, 56, 58, 77, 101, 104 in DN 2, 29 in 33.

Nigaṇṭi ali džaini, sledilci učitelja Nigaṇṭha Nātaputta (poznanega kot Mahāvīra), so poudarjali prakse strogosti, da izčrpajo vso iz preteklosti akumulirano zlo kammo.

Nuna (bhikkhunī) – ženska, ki je opustila posvetno življenje in živi v skladu z Vinayo in s pravili Pātimokkhe.

Občutki (vedanā) označujejo  kvaliteto izkušnje, telesno in mentalno, ki je ali prijetna (sukha), neprijetna (dukha) ali nič od tega, nevtralna.

Obsedenost uma (papañca) - umska aktivnost razmnoževanja misli, ki jo upravljata poželenje in pogledi in ki vodi v človeku do ustvarjanja svoje lastne realnosti.

Onečaščenje, onesnaženje (kilesa) – pohlep (lobha), odpor (dosa) in zabloda (moha).

Paccekabuddha je sam dosegel prebuditev in osvoboditev, ne da bi bil odvisen od Dhamme, ki jo je učil Buddha, vendar ni sposoben učiti drugih Dhamme in vzpostaviti zakonika. Paccekabuddha se pojavi le v času, ko v svetu ni prisotnega Buddhovega učenja.

Pajāpati – stvarnik in ohranjevalec ustvarjenih bitij (sinonim za Brahmo). V Vedah je temu najvišjemu od vedskih božanstev ime Najvišji gospodar stvarjenja.

Pātimokkha je pravilnik meniške discipline, ki v pali jeziku sestoji iz 227 pravil za menihe in 311 za nune.

Pavāranā je ceremonija, ki označuje konec vasse (deževno obdobje), ko menihi za tri mesece ne potujejo in ostajajo na enem kraju. Na ta dan vsi menihi povabijo skupnost, da jo opomnijo na vse pregrehe, ki so bili storjene v tem času.

Pet agregatov (khandha), skupin, na katere lahko deluje predpostavka (pañc’upādānakkhandhā) je pet skupin dejavnikov, ki tvorijo vsako doživljanje. To so snov (rūpa), občutki (vedanā), zaznave (saññā), tvorbe (saṅkhara) in zavedanje (viññāṇa).

Pet duhovnih moči/sposobnosti (bala/indriya) – zaupanje (saddhā), napor (viriya), pozornost (sati), zbranost (samādhi), modrost (paññā)

Pet nižjih ovir (orambhāgiyāni saṁyojanāni) tudi okovanosti, se tako imenuje zato, ker vodijo do ponovnega rojstva v čutna področja. To so: pogled sebstva, dvom, vdanost pravilom in običajem, želje po čutnosti in sovraštvo. Popolnoma so izbrisane le v nepovatniku.

Plemeniti (ariya) –1. ta, ki je dosegel vsaj prvo stopnjo razsvetljenja, 2. kasta vladajočih in vojakov.

Plemenita osmeročlena pot -  pravilni pogled, misel, govor, dejanje, način življenja, napor, pozornost in zbranost.

Predpostavka (upādāna) - je “substratum” našega pogleda na svet, dodanost, domneve glede na čutnost, poglede, pravila in običaje in teorije o sebstvu. Nekateri prevajajo besedo kot oprijemanje na te pojme.

Prebujenje (bodhi) – glej Nibbāna. Razsvetljenje je manj primeren izraz. 

Primerna pozornost (yoniso manasikāra) - pozornost, ki je usmerjena h koreninam stvari. 

Popolna posvetitev (upasampadā) - daje status meniha (bhikkhu), polnopravnega člana Sanghe, popolna sprejetost.

Posvetitev (pabbajjā) - formalni obred vstopa v življenje brezdomstva kot novic (sāmaṇera).

Posvečeno življenje (brahmacariyā) – meniško življenje v celibatu.

Pozornost (sati) – prepoznavanje doživljanja skupaj s kontekstom. Odnos med dvema pomenoma za sati (spomin in pozornost) se lahko opiše tako: izostrena pozornost na sedanjost tvori osnovo za točen spomin preteklosti.

Sakka - vladar božanstev, vladar nebes triintridesetih.

Samotar (samaṇa) – duhovna oseba, ki opusti običajne obveze do socialnega življenja z namenom, da poišče življenje, ki je bolj v sozvočju načina narave. Iskalec duhovnega prebujenja.

Sangha (Saṅgha) – skupnost budističnih menihov (bhikkhu) in nun (bhikkhunī). Lahko se jo ima za globalno institucijo budističnega meništva ali pa za individualno meniško skupnost. V višjem pomenu se Sangha nanaša na skupnost prebujenih učencev Buddhe – laikov in pomenišenih – ki so dosegli vsaj stopnjo vstopajočega v tok, prvo od transcendentnih poti, ki kulminira v Nibbāni.

Sebstvo (attā) - jaz, duša, osebnost, neka substanca, ki naj bi bila v bitju in bi bila identiteta tega bitja.

Sedem dejavnikov prebujenja (satta bojjhangā) - so vključeni med sedemintrideset pogojev za prebujenje. To so: pozornost (sati), raziskovanje pojavnosti (dhamma vicaya), vztrajnost (viriya), veselje (pīti), mirnost (passaddhi), zbranost (samādhi) in mirnodušnost (upekkhā).

Snov (rūpa) - 1. materialnost, ki jo tvorijo štirje elementi (zemlja, voda, zrak in ogenj) in je eden od petih agregatov (pojavov), pa tudi 2. objekt gledanja, vidna oblika.

Srčevina – kvaliteten les, ki je kot rezultat naravne kemijske spremembe postal bolj odporen na razpadanje in je zato zelo cenjen. V prenesenem pomenu je to jedro, esenca, bistvo nečesa.

Starešina (thera) - imajo več kot deset deževnih umikov od svoje posvetitve (upasampadā); srednji menihi (majjhima) imajo med pet in devet deževnih umikov; novi menihi (navaka) imajo manj kot pet deževnih umikov.

Sutta – nit. Učenje ali pridiga Buddhe ali enega od njegovih učencev. Po Buddhovi smrti so jih zrecitirali v palijskem jeziku in jih kasneje malo pred našim štetjem zapisali v Sri Lanki. V Sutta Piṭaki jih je zbranih več kot 10.000.

Tathāgata – ime, ki ga je Buddha pogosto uporabljal, ko je govoril o sebi. Pomeni tudi : ¨tako prišel¨ ali ¨tako odšel¨.

Trpljenje (dukkha) – kvaliteta neprijetnosti, nezadovoljstva, stresa, muke, ne-mira. Nasprotje sukkhe, prijetnosti.

Tvorba (saṇkhāra) – nekaj združenega. Sile in dejavniki, ki tvorijo stvari (fizične in v umu),  tvorbe in stvari, ki so rezultat tega. Lahko se nanaša na vse, kar je tvorjeno s pogoji, ali kot eden od petih agregatov

Uposatha, sabat, je dan verskega praznovanja v starodavni Indiji, ki ga je kot takega prevzel budizem. Ob luninih fazah se laični budisti zberejo in poslušajo Dhammo in spoštujejo osem vodil. Ob mlaju in ščipu se zberejo menihi in recitirajo pravila Pātimokkhe.

Visākha je bil bogata trgovec iz Rājagaha in kasneje nepovratnik (anagami).

Visākhā je bila bogata aristokratka iz kraljestva Mogadha in Kosala. Postala je poznana po nadimku Migāramatā (Migārova mati), ko je uvedla v budizem svojega tasta(Migāra), bogatega bankirja iz Sāvatthīja, ki jo je simbolično imel kot svojo duhovno mati. Bila je glavna laična ženska podpornica Buddhe, ki je zanj dala zgraditi samostan (palačo) v Sāvatthīju.

Vinaya – dobesedno to, kar vleče ven iz trpljenja. Kodeks meniških pravil, predpisov in običajev, ki so narejeni, da se olajša izvajanje prakse Dhamme. Je del Pali Canona.

Vplivi (āsava) - tok, ki izstopa ali vstopa (bolj običajno) v um človeka. Prevaja se lahko tudi kot madež. Je kategorija onesnaženj, ki obstajajo na najglobljem in najbolj osnovnem nivoju, s čutnimi užitki, pogledi, s hrepenenjem po eksistenci in z nevednostjo.

Vstopajoči v tok (sotāpanna) – oseba, ki je opustila prve tri ovire in je na prvi stopnji prebujenja, ki zagotavlja, da bo ponovno rojen ne več kot sedemkrat v ta ali višji svet.

Zaznava (saññā) – sprejem in dojemanje čutnih signalov.

Zbranost uma (samādhi) – poenotenje, mentalna stabilnost.

Zunanje oblačilo (saṅghāṭi) – dvoslojna zunanja halja velikosti cca 2x3m, ki jo običajno menih med formalnimi srečanji Sanghe in ceremonijami nosi zloženo oz. pregibano preko levega ramena. Je eno od treh glavnih oblačil budističnega meniha.

 

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information