Slovar

 

v pomoč lažjemu razumevanju sutt v Majjhima nikayi. Ležeče v oklepaju je palijski naziv pojma.

 

Ᾱjīvaka ali ājīvika - rivalska sekta, katere učenje je poudarjalo neprizanesljivo strogost, temelječo na filozofiji, ki meji na fatalizem.

Ambalatthikā - kraljev park oz. meditacijska dvorana ob cesti med Rājagahom in Nālando, kjer je Rāhula preživel večino časa.

Anāthapiṇḍika - bogat trgovec in bankir. Bil je glavni moški laični učenec in največji podpornik Buddhe.

Angan– dežela ljudi Angā, ki je ležala vzhodno od Magadhe (blizu sedanjega mesta Bhagalpur) ob Gangesu. Glavno mesto je bil Campā.

Anguttarāpa – dežela severno od reke Mahī (ene od petih velikih rek v Indiji).

Arahant – častivredni, ki je dosegel četrti, najvišji nivo prebujenja in se ne bo več rodil.

Asket (samaṇa) – duhovna oseba, ki opusti običajne obveze do socialnega življenja z namenom, da poišče življenje, ki je bolj v sozvočju načina narave. Iskalec duhovnega prebujenja.

Assaji – eden od prvih petih učencev Buddhe.

Belina - les bele barve, ki je v rastočem drevesu, živ les, ki prenaša vodo iz korenin do listov in je manj obstojen.

Beluva – vas južno od Vesalīja.

Bhaggā – je dežela, ki je ležala med Vesālijem in Sāvathijem. Med svojimi popotovanju jo je Buddha večkrat obiskal in tam postavil tri pravila za menihe. Glavno mesto je bil Suṃsumāragiri.

Bimbisāra (558-491 pr.Kr.) Kralj Magadhe na jugu sedanje pokrajine Bihar v Indiji Bil je velik prijatelj in zaščitnik Buddhe. 

Bitja – vse kar ima življenje.

Bitnost (bhava) – eksistenca.

Blagoslov (anumodana) je kratek govor, ki sledi obroku hrane, z navodili darovalcem glede določenega aspekta Dhamme in izražanje želje, da jim bo njihova zaslužena kamma prinesla obilen sad.

Bodhisatta – bitje, ki si prizadeva za duhovno prebujenje. Nanaša se običajno na Buddho, preden je ta dosegel prebujenje.

Božanstva, božanska bitja, bogovi (devā, sijoči) - nesnovna bitja v nebeških svetovih. Bitja imajo dolgo življenje, vendar niso nesmrtna.

Božanstva strujajočega žarenja – bitja nivoja druge džhāne: božanstva omejenega žarenja in božanstva neizmernega žarenja.

Božanstva sijoče slave – bitja nivoja tretje džhāne: božanstva omejene slave in božanstva neizmerne slave.

Božanstva velikega sadeža – božanstva nivoja četrte džhāne.

Brahmā je prvo božanstvo, ki se rodi na začetku novega kozmičnega cikla in katerega življenje traja celoten cikel. Je kreator. Izhaja iz vedske tradicije. Upodobljen je običajno kot bitje s štirimi obrazi in štirimi rokami

Brahmavihāra – štiri božja-božanska bivališča: 1. dobrohotnost (mettā), 2. sočutje (karuna), 3. srečoželjnost (mudita), 4. mirnodušnost (upekkhā).

Brahmā Baka – dobesedno žerjavski Brahmā, se pojavi v Majjhima Nikāyi kot božanstvo, ki verjame, da je njegov svet večen in da je zato on nesmrten in da zato ni višjih svetov od njegovega.

Brahmā Sahampati je zaprosil prebujenega Buddho, da uči Dhammo.

Brahmin – pripadnik prve od štirih kast socialne hierarhije v Indiji. So duhovniki, duhovni in intelektualni voditelji družbe. Ime brahmin izhaja iz besede brahman (magična sila).

Buddha - 1. budni, prebujeni, 2. zgodovinska oseba, utemeljitelj budizma. Pri originalni izgovorjavi palijskega imena se izgovori tudi h.

Častiti (bhante) – pogosto se uporablja pri naslavljanju budističnih menihov.

Častiti Āḷāra Kālāma – prvi učitelj Buddhe, ki ga je učil meditacije področja ničnosti kot da je to največji dosežek posvečenega življenja.

Častiti Ᾱnanda – je bil bratranec in osebni pomočnik in spremljevalec Buddhe. Imel je najboljši spomin med Buddhovimi učenci.

Častiti Anuruddha je imel nadnaravno videnje z očesom prebujenega.

Častiti Mahā Kaccāna - Buddha ga je proglasil za najboljšega učenca v razlaganju natančnejših pomenov kratkih izrekov.

Častiti Mahā Kassapa je bil prevladujoči učenec med temi, ki so se držali asketskih praks.

Častiti Mahā Koṭṭhito je Buddha proglasil za najodličnejšega učenca med tistimi, ki so dosegli analitična znanja.

Častita Mahāpajāpatī Gotami je bila mlajša sestra kraljice Mahāmāye, Buddhove matere in tudi žena kralja Suddhodana. Po Mahāmāyini smrti je postala Buddhova krušna mati.

Častiti Mahā Moggallāna – je med Buddhovimi menihi imel največje magične sposobnosti in je bil poleg Častitega Sāriputteglavni učenec Buddhe.

Častiti Māluṅkyāputta je prejel od Buddhe kratko predavanje o temeljih šestih čutov, odšel v umik in dosegel arahantstvo.

Častiti Puṇṇa Mantāniputta je pripadal brahminski družini in ga je posvetil častiti Añña Kondañña v Kapilavatthuju. Kasneje ga je Buddha označil za najbolj uglednega meniha med učitelji Dhamme.

Častiti Rāhula je bil edini sin Buddhe, rojen na dan, ko je njegov oče zapustil palačo v iskanju prebujenja. Ko je bil star sedem let, ga je pomenišil kot novica častiti Sariputta ob prvem Buddhovem obisku v Kapilavatthiju po njegovem prebujenju. Buddha ga je razglasil kot najpomembnejšega učenca med temi, ki so želeli vaditi.

Častiti Revata je bil razglašen za prevladujočega učenca med temi, ki so meditatorji.

Častiti Uddaka Rāmaputta – drugi učitelj Buddhe. Kot njegovo ime nakazuje, je bil Uddaka biološki ali pa duhovni sin (putta) Rāme. Rāma je moral biti že mrtev, ko je na sceno prišel Bodhisatta.

Častiti Sāriputta – poleg Častitega Mahā Moggallāna glavni učenec Buddhe, ki se je odlikoval v modrosti.

Častiti Subhūti je bil mlajši brat Anāthapiṇḍike in je postal menih na dan, ko je Džetov gozdiček bil darovan Sanghi. Buddha ga je označil kot najodličnejšega učenca v dveh kategorijah – da je ta, ki živi brez konflikta in ta, ki je vreden darov.

Daṇḍapāni - ime pomeni “palica v roki,” je bil tako imenovan zato, ker se je bahavo sprehajal naokoli z zlato sprehajalno palico, čeprav je bil še vedno mlad in zdrav. V skladu s komentarji MA, se je on pridružil Devadatti, Buddhovemu glavnemu nasprotniku, ko je ta poskušal ustvariti razkol med Buddhovimi sledilci. Njegov način postavljanja vprašanj je aroganten in namerno provokativen.

Dejanje (kamma) – dejanje s telesom, z govorom ali v umu, ki vedno vodi do rezultata (dobrega ali slabega).

Devadatta - Buddhov nečak in glavni nasprotnik, ki je poskušal ustvariti razkol med Buddhovimi sledilci.

Deževni umik (vassa) – obdobje meniškega umika, ki ga je vzpostavil Buddha, v katerem se menihi vzdržijo vseh nepotrebnih potovanj za celoten čas indijskega monsunskega obdobja (od polne lune v juliju do polne lune v oktobru).

Dhamma z veliko začetnico – 1. resnica o naravi, 2.učenje Buddhe, ki temelji na naravnih zakonih in je povzeto v Štirih plemenitih resnicah.

dhamma z malo začetnico – 1. pojav, 2. umsko stanje.

Dhammadinnā, v posvetnem življenju žena trgovca Visākha, je dosegla arahantstvo hitro po njeni posvetitvi za nuno. Buddha jo je označil kot najboljšo nuno v razlagi Dhamme.

Dīghanakha je bil nečak častitega Sāriputte.

Džānussonī - ugleden brahmin, ki je postal sledilec in občudovalec Buddhe. Buddho je pogosto obiskal in iskal njegovo mnenje o različnih temah.

Džetov gozdiček - gozdiček južno od mesta Savatthi je od princa Džeta, sina kralja Kosale Pasenadija, odkupil Anāthapiṇḍika in ga daroval Buddhi. Na tem mestu so zanj zgradili bivališče oz. samostan (Džetavana).

Džhāna – Meditacija, stanje zbranosti. Osem vedno bolj prefinjenih stanj zbranosti, od tega štiri snovne in štiri nesnovne.

Enkratni povratnik (sakadāgāmī) – ta, ki je dosegel drugo stopnjo prebujenja skozi opustitev petih nižjih ovir in ki se bo po smeri še enkrat rodil v ta svet.

Gospodar (gahapati) – oseba, ki ima v lasti hišo ali jo najema. Človek, ki ima nekaj lastnine.

Iccānanagala – brahminska vas v deželi Kosala.

Indijsko leto - v skladu z starodavnim sistemom, ki je neločljivo povezan z budizmom, je razdeljeno na tri obdobja – hladno obdobje, toplo obdobje in deževno obdobje, in ki vsako traja štiri mesece. Štirje meseci so nadalje razdeljeni v štirinajstdnevja (pakkha). Tretje in sedmo vsebuje štirinajst dni, ostala pa petnajst dni. V vsakem štirinajstdnevju so noči na polno luno in na mlaj (na štirinajsti ali petnajsti dan) in noč na prvi krajec (osmi dan) smatrajo kot posebej ugodne. V budizmu so ti dnevi postali uposatha (sabat), dnevi verskih obredov.

Isipatana– planjava blizu Varanasija, kjer je bil znani Migadāya ali Jelenji park (Sarnath). Tam je po prebujenju Buddha podal prvo učenje petim menihom. Tam je tudi preživel svoj prvi deževni umik. Sedaj je na tem mestu moderni Sarnath, približno 10 km iz Varanasija. 

Jānussonī - pomemben brahminski voditelj iz Sāvatthīja, ki je bil sledilec Buddhe in njegov občudovalec.

Jelenji park - glej Isipatana.

Jīvaka Komārabhacca - zelo spoštovan zdravnik, ki je zdravil Buddho in tudi kralja Bimbisara.

Kakusandha je bil prvi Buddha, ki se je pojavil v sedanjem kozmološkem ciklu, ki se imenuje “Ugodna doba.” Sledila sta mu Buddhi Konāgamaṇa in Kassapa, za katerim se je pojavil sedanji Buddha Gotama.

Kammāsadamma - mesto ljudstva Kurov v bližini sedanjega Delhija, kjer je Buddha podal več učenj.

Kapilavatthu (Kapilavastu) – mesto pod Himalayo (sedaj Tilaurakot v južnem Nepali), ki je bilo za časa Buddhe glavno mesto  istoimene pokrajine, v kateri je živel narod Sākyanov. V bližini je bil park Lumbivana, kjer se je rodil Buddha. Kraljevini je vladal kralj Suddhodana in kraljica Māyā, starša Buddhe. 

Kasiṇa je objekt meditacije, ki izhaja iz fizične naprave, ki zagotavlja podporo za pridobitev notranje vizualiziranega znaka. Tako, na primer, se lahko disk narejen iz gline uporabi kot predmet za prakso zemeljske kasiṇe, vrč z vodo za prakticiranje vodne kasiṇe.

Kolyā– eden od narodov republik za časa Buddhe. Glavno mesto je bilo Devadaha (nahajal se je v sedanjem Nepalu - distrikt Rupandehi, na meji z Indijo). Bili so sosedje Sākyanov, med njimi je tekla reka Rohinī in oboji so trdili, da so povezani z Buddho.

Kontakt (phassa) - ko se srečajo čutna sposobnost, njen predmet in zavest in se zgodi sprejetost tega srečanja v umu na eksistenčnem nivoju (ni mišljen biološki nivo). 

Kosala - Območje med jugom Nepala - province 5 in severom Indije (Uttar Pradesh). Za časa Buddhe je bilo to mogočno kraljestvo, ki mu je vladal kralj Pasenadi. Glavno mesto je bilo Sāvatthi. Tam je Buddha preživel velik del svojega življenja. 

Kosambī – pomembno mesto v starodavni Indiji in glavno mesto kraljestva Vatsa. Ležalo je blizu sotočja rek Yamuna in Ganges, kjer je sedaj mesto Prayagraj (Allahabad).

Kuru - kraljestvo z majhno politično močjo, vendar pomembno zaradi svojih ljudi, ki so sloveli po modrosti in dobremu zdravju. Tam je nastalo nekaj pomembnih sutt. Ležalo je v bližini sedanjega Delhija.

Kusinārā – eno od glavnih mest kraljestva Mallā. V Kusināru je Buddha umrl. Postalo je eno od štirih svetih mest, ki jih je Buddha označil kot primernih za romanje (ostali trije so Kapilavatthu, Bodhagayā in Isipatana.

Laični privrženec (upāsikā za ženske, upāsaka za moške) – ljudje, ki sledijo učiteljem ali Buddhi, vendar formalno niso zavezani učitelju.

Licchavīji (Ličiji) – je bil pomemben narod v Indiji za časa Buddhe. Živeli so v državi Vajji z glavnim mestom Vesāli. Bili so predani sledilci Buddhe. Bili so zelo cenjeni glede njihovega upravljanja s skupnimi zadevami.

Lumbinī– park med Kaplavatthujem in Devadaho (v sedanjem Nepalu). V njem je bil rojen Buddha.

Madhurā – glavno mesto dežele Surasena, ki se je razprostirala ob reki Yamuni, na jugu dežele Kuru, blizu sedanjega mesta Mathurā pri Agri. 

Mallā – je bila majhna starodavna vzhodnoindijska republika (poimenovana po svojem vladajočem narodu), ki je bila tisti čas razdeljena na dva dela, z glavnima mestoma Pāvā (sedaj Fazilnagar) in Kusinārā (sedaj Kasia). Pomembna je bila zato, ker sta tam izbrala za svojo smrt Mahavira in Gotama Buddha. Dežela je ležala severno od Magadhe. Mnogo prebivalcev je bilo sledilcev tako Buddhe kot džainista Mahavire. Kmalu po Buddhovi smrti je državo zavzelo kraljestvo Magadha.

Māra - “Ta, ki kvari” ali “Pokvarjenec” ali “Zlobnež”, bog v nesnovni obliki. V budističnem konceptu vesolja je položaj Māre podoben temu, kot ga ima Mahā Brahma.

Magadha – starodavno indijsko kraljestvo na ozemlju sedanjega južnega Biharja, južno od reke Ganges. Njegovo glavno mesto je bil Rādžagah (sedanji Rajgir). Za časa Buddhe je vladal kralj Bimbisara.

Menih, miloščinar (bhikkhu) – moški, ki je opustil posvetno življenje in živi v skladu z Vinayo in s pravili Pātimokkhe.

Migārova mati - glej Visākhā 

Minljivost (anicca) – kar ima naravo razkroja, ena od treh karakteristik eksistence.

Mithila– glavno mesto države Videha. Bilo naj bi na mestu sedanjega mesta Janakapur v Nepalu, ob meji z Indijo.

Modrost (paññā) - v budizmu je pomen modrosti bližje vpogledu v pravo naravo sveta in doživljanja oz v tri značilnosti vseh stvari: nestalnosti, nezadovoljenosti (trpljenja) in nesebstva. Modrost, ki je v osmeročleni poti vsebovana v pravilnem pogledu se mora razviti kot dejavnik poti.

Nādikā– mesto v deželi Vajjī.

Nālandā – mesto blizu Rādžagaha, v katerem je večkrat bival džainist Nātaputta. Nahajalo se je na mestu sedanjega mesta Baragaon, blizu Varanasija.

Nauk in disciplina (Dhamma-Vinaya) – Buddhovo učenje in njegova etična pravila.

Nepovratnik (anāgami) - ta, ki je dosegel tretjo stopnjo prebujenja skozi opustitev petih nižjih ovir in se več ne bo rodil v ta svet. Večina njih zaključi svojo prakso osmeročlene poti v svetu z imenom Čisto bivališče (Suddhāvāsa).

Nesebična ljubezen (mettā) – Ena od desetih popolnosti (pāramīs) in eno od štirih vzvišenih bivališč (brahmavihāra).

Nesebstvo (anattā) – neosebnost, brez jaza.

Nevednost (avijjā) – neznanje, zabloda o naravi uma. Glavni izvor zla in nadaljevanja eksistenčnega toka.

Nibbāna – ugasnitev, razbremenitev, prebuditev, končna osvoboditev od vsega trpljenja, cilj budistične prakse. Uničenje vseh mentalnih vplivov (āsava) in onesnaženj (kilesa) in pobeg iz eksistenčnega toka (saṃsāra).

Nibbāna brez ostanka - prenehanje vse eksistence s končno smrtjo. Ostanek je nekaj nečistosti, ki ločijo nepovratnika od arahanta.

(Nigaṇṭh) Nataputta – z drugim imenom Mahāvīra, eden od šestih pomembnih učiteljev, sodobnik Buddhe. Opisuje se kot heretik, vodja sekte džainistov Nigaṇṭhā. O Nātaputti glej tudi MN 14, 30, 36, 56, 58, 77, 101, 104 in DN 2, 29 in 33. Džainisti so poudarjali prakse strogosti, s katerimi izčrpajo vso iz preteklosti akumulirano zlo kammo.

Nigrodhov park (Nigrodhārāma) - je pripadal Sakyanu Nigrodhu. Ležal je pri sedanjem mestu Tilaurakot v južnem delu Nepala, kjer je ležalo starodavno mesto Kapilavatthu. V tem parku so Sanghi podarili bivališče in v njem je Buddha večkrat bival in učil.

Nuna (bhikkhunī) – ženska, ki je opustila posvetno življenje in živi v skladu z Vinayo in s pravili Pātimokkhe.

Občutki (vedanā) označujejo kvaliteto izkušnje, telesno in mentalno, ki je ali prijetna (sukha), neprijetna (dukha) ali nič od tega, nevtralna.

Obsedenost uma (papañca) - umska aktivnost razmnoževanja misli, ki jo upravljata poželenje in pogledi in ki vodi v človeku do ustvarjanja svoje lastne realnosti.

Onečaščenje, onesnaženje (kilesa) – pohlep (lobha), odpor (dosa) in zabloda (moha).

Paccekabuddha je sam dosegel prebuditev in osvoboditev, ne da bi bil odvisen od Dhamme, ki jo je učil Buddha, vendar ni sposoben učiti drugih Dhamme in vzpostaviti zakonika. Paccekabuddha se pojavi le v času, ko v svetu ni prisotnega Buddhovega učenja.

Pajāpati – stvarnik in ohranjevalec ustvarjenih bitij (sinonim za Brahmo). V Vedah je temu najvišjemu od vedskih božanstev ime Najvišji gospodar stvarjenja.

Pasenadi je bil kralj države Kosala, katere glavno mesto je bil Sāvatthi. V sedanjem času je to območje med jugom Nepala - province 5 in severa Indije (Uttar Pradesh). Bil je eden od Buddhovih najbolj predanih sledilcev, čeprav ne kaže, da bi dosegel kakršnokoli stanje duhovne realizacije. 

Pātaliputta/Pātaligāma) – glavno mesto kraljestva Magadha, blizu sedanje Patne. Buddha ga je obiskal tik pred svojo smrtjo.

Pātimokkha je pravilnik meniške discipline, ki v pali jeziku sestoji iz 227 pravil za menihe in 311 za nune.

Pāvā - mesto v državi Malla, kjer je Buddha pojedel svoj zadnji obrok hrane in odšel umret v Kusināri. V Pāvi je umrl džainist Mahavira. Sedaj je tam mesto Padrauna.

Pavāranā je ceremonija, ki označuje konec vasse (deževno obdobje), ko menihi za tri mesece ne potujejo in ostajajo na enem kraju. Na ta dan vsi menihi povabijo skupnost, da jo opomnijo na vse pregrehe, ki so bili storjene v tem času.

Pet agregatov (khandha), skupin, na katere lahko deluje predpostavka (pañc’upādānakkhandhā) je pet skupin dejavnikov, ki tvorijo vsako doživljanje. To so snov (rūpa), občutki (vedanā), zaznave (saññā), tvorbe (saṅkhara) in zavest (viññāṇa).

Pet duhovnih moči/sposobnosti (bala/indriya) – zaupanje (saddhā), napor (viriya), pozornost (sati), zbranost (samādhi), modrost (paññā)

Pet nižjih ovir (orambhāgiyāni saṁyojanāni) tudi okovanosti, se tako imenuje zato, ker vodijo do ponovnega rojstva v čutna področja. To so: pogled sebstva, dvom, vdanost pravilom in običajem, želje po čutnosti in sovraštvo. Popolno so izbrisane le v nepovatniku.

Plemeniti (ariya) –1. ta, ki je dosegel vsaj prvo stopnjo prebujenja, 2. kasta vladajočih in vojakov.

Plemenita osmeročlena pot - pravilni pogled, misel, govor, dejanje, način življenja, napor, pozornost in zbranost.

Predpostavka (upādāna) - je “substratum” našega pogleda na svet, dodanost, namišljenost, so domneve glede na čutnost, poglede, pravila in običaje in teorije o sebstvu. Nekateri prevajajo besedo kot oprijemanje (na te predpostavke).

Prebujenje (bodhi) – glej Nibbāna. Razsvetljenje je manj primeren izraz. 

Primerna pozornost (yoniso manasikāra) - pozornost, ki je usmerjena h koreninam stvari. 

Popolna posvetitev (upasampadā) - daje status meniha (bhikkhu), polnopravnega člana Sanghe, popolna sprejetost.

Posvetitev (pabbajjā) - formalni obred vstopa v življenje brezdomstva kot novic (sāmaṇera).

Posvečeno življenje (brahmacariyā) – meniško življenje v celibatu.

Pozornost (sati) – prepoznavanje doživljanja skupaj s kontekstom. Odnos med dvema pomenoma za sati (spomin in pozornost) se lahko opiše tako: izostrena pozornost na sedanjost tvori osnovo za točen spomin preteklosti.

Rāhula je bil edini sin Buddhe, rojen na dan, ko je Buddha zapustil palačo v iskanju prebujenja. Ko je bil star sedem let, ga je pomenišil kot novica častiti Sāriputta ob prvem Buddhovem obisku v Kapilavatthiju po njegovem prebujenju. Buddha ga je razglasil kot najpomembnejšega učenca med temi, ki so želeli vaditi. V MN 147 je dosegel arahantstvo po poslušanju Buddhovega učenja o razvoju vpogleda.

Rādžagah - prvo glavno mesto nekdanje kraljevine Magadha, ki je ležalo kjer je sedanje mesto Rajgir v Biharju. 

Sakka - vladar božanstev, vladar nebes triintridesetih.

Sakya – je bil narod, ki je za časa Buddhe živel v republiki. Glavno mesto je bil Kapilavatthu (v Nepalu sedaj Kapilvastu). Gautama Siddharta Buddha je bil sin Suddhodana, izbranega vladarja Sakya Ganarājya.

Sāmagāma - Sakyanska vas z ribnikom polnim lokvanjev.

Sangha (Saṅgha) – skupnost budističnih menihov (bhikkhu) in nun (bhikkhunī). Lahko se jo ima za globalno institucijo budističnega meništva ali pa za individualno meniško skupnost. V višjem pomenu se Sangha nanaša na skupnost prebujenih učencev Buddhe – laikov in pomenišenih – ki so dosegli vsaj stopnjo vstopajočega v tok, prvo od transcendentnih poti, ki kulminira v Nibbāni.

Sāriputta - glavni učenec Buddhe. Ime mu je bilo tudi Upatissa. Postal je arahant, ko je poslušal Buddhovo učenje. Odlikoval se je po modrosti in skrbi za Sangho. 

Sāvatthī (pali) oz. Shravasti je bilo večje mesto v starodavni Indiji. Ležalo je na lokaciji sedanje države Uttar Pradesh blizu Balrampurja, 170 km severovzhodno od Luknowa. Bilo je glavno mesto kraljestva Kosala več kot tisoč let (od 6 stoletja pr.Kr. do 6 stoletja po Kr.). Za časa Buddhe je kraljestvu vladal kralj Pasenadi, ki je kasneje postal njegov učenec. V MN je 75 sutt, ki se dogajajo v Sāvatthīju ali v njegovi okolici.

Sebstvo (attā) - jaz, duša, osebnost, neka substanca, ki naj bi bila v bitju in bi bila identiteta tega bitja.

Sedem dejavnikov prebujenja (satta bojjhanga) - so vključeni med sedemintrideset pogojev za prebujenje. To so: pozornost (sati), raziskovanje pojavnosti (dhamma vicaya), vztrajnost (viriya), veselje (pīti), mirnost (passaddhi), zbranost (samādhi) in mirnodušnost (upekkhā).

Snov (rūpa) - 1. materialnost, ki jo tvorijo štirje elementi (zemlja, voda, zrak in ogenj) in je eden od petih agregatov (pojavov), pa tudi 2. objekt gledanja, vidna oblika.

Srčevina – kvaliteten les, ki je kot rezultat naravne kemijske spremembe postal bolj odporen na razpadanje in je zato zelo cenjen. V prenesenem pomenu je to jedro, esenca, bistvo nečesa.

Starešina (thera) - imajo več kot deset deževnih umikov od svoje posvetitve (upasampadā); srednji menihi (majjhima) imajo med pet in devet deževnih umikov; novi menihi (navaka) imajo manj kot pet deževnih umikov.

Sutta – dobesedni prevod iz palija je nit. Učenje ali pridiga Buddhe ali enega od njegovih učencev. Po Buddhovi smrti so jih zrecitirali v palijskem jeziku in jih kasneje malo pred našim štetjem zapisali v Sri Lanki. V Sutta Piṭaki jih je zbranih več kot 10.000.

Sunāparanta - je dežela, ki leži ob obali Indijskega oceana, severno od Mumbaia (Maharashtra), kjer je sedaj področje Sopara.

Sveto življenje (Brahmacarya) - celibatsko duhovno življenje. 

Tathāgata – ime, ki ga je Buddha pogosto uporabljal, ko je govoril o sebi. Pomeni tudi : ¨tako prišel¨ ali ¨tako odšel¨.

Trpljenje (dukkha) – kvaliteta neprijetnosti, nezadovoljstva, stresa, muke, ne-mira. Nasprotje sukkhe, prijetnosti.

Tvorba (saṇkhāra) – nekaj združenega. Sile in dejavniki, ki tvorijo stvari (fizične in v umu), tvorbe in stvari, ki so rezultat tega. Lahko se nanaša na vse, kar je tvorjeno s pogoji, ali kot eden od petih agregatov

Udāyi - sin brahmina v Kapilavatthiju, ki je postal Buddhov učenec in dosegel arahantstvo. Bil je pameten in dober govorec.

Ujuññā – predel in mesto v deželi Kosala.

Ukkaṭṭhā - mesto v starodavni deželi Kosala pod Himalajo.

Uposatha, sabat, je dan verskega praznovanja v starodavni Indiji, ki ga je kot takega prevzel budizem. Ob luninih fazah se laični budisti zberejo in poslušajo Dhammo in spoštujejo osem vodil. Ob mlaju in ščipu se zberejo menihi in recitirajo pravila Pātimokkhe.

Vacchāya - ime naroda iz katerega je izhajal Pilotika. 

Vajjī – je bila konfederacija narodov, ki je vključevala Ličije in Videhe, kot ene od glavnih narodov starodavne Indije. Glavno mesto za Ličije je bil Vesāli in za Videhe Mithilā. Za časa Buddhe sta bili obe mesti republiki

Vesāli - glavno mesto starodavne republike Vajji. Mesto je ležalo 40 km severno od sedanje Patne, glavnega mesta države Bihar v Indiji. V njem je potekal drugi koncil, približno sto let po Buddhovi smrti.

Videhā - ime kraljestva in njenih ljudi. Ležala je v severovzhodnem Biharju in delu južhega Nepala z glavnim mestom Mithilā. Viri pravijo, da je bila pretežno trgovsko usmerjena z močno vedsko kulturo in filozofijo. Okoli leta 500 p.Kr. so postali del Vajjijske konfederacije in kasneje kraljestva Magadhe.

Visākha je bil bogata trgovec iz Rādžagaha in kasneje nepovratnik (anagami).

Visākhā je bila bogata aristokratinja iz kraljestva Mogadha in Kosala. Postala je poznana po nadimku Migāramatā (Migārova mati), ko je uvedla v budizem svojega tasta (Migāra), bogatega bankirja iz Sāvatthīja, ki jo je simbolično imel kot svojo duhovno mati. Bila je glavna laična ženska podpornica Buddhe, ki je zanj dala zgraditi samostan (palačo) v Sāvatthīju.

Vinaya – dobesedno to, kar vleče ven iz trpljenja. Kodeks meniških pravil, predpisov in običajev, ki so narejeni, da se olajša izvajanje prakse Dhamme. Je del pali kanona.

Vplivi (āsava) - tok, ki izstopa ali vstopa (bolj običajno) v um človeka. Prevaja se lahko tudi kot madež. Je kategorija onesnaženj, ki obstajajo na najglobljem in najbolj osnovnem nivoju, s čutnimi užitki, pogledi, z željo po eksistenci in z nevednostjo.

Vstopajoči v tok (sotāpanna) – oseba, ki je opustila prve tri ovire in je na prvi stopnji prebujenja, ki zagotavlja, da bo ponovno rojen ne več kot sedemkrat v ta ali višji svet.

Zaznava (saññā) – sprejem in dojemanje čutnih signalov.

Zbranost uma (samādhi) – poenotenje, mentalna stabilnost.

Zunanje oblačilo (saṅghāṭi) – dvoslojna zunanja halja velikosti cca 2x3m, ki jo običajno menih med formalnimi srečanji Sanghe in ceremonijami nosi zloženo oz. pregibano preko levega ramena. Je eno od treh glavnih oblačil budističnega meniha.

 

 

Viri:

- opombe v knjigi Bhikkhu Nanamoli/Bodhi -  The Middle Lenght Discourse of the Buddha, Wisdom Pub., 2009 
https://en.wikipedia.org
http://www.palikanon.com

 

maj 2019


 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)