(MN 151) Piṇḍapātapārisuddhi Sutta - Prečiščena miloščina

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rājagahu v Bambusovem gaju, v Veveričjem zatočišču. Ko je bil večer, je častiti Sāriputta prišel iz samote in odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel na stran. Blaženi mu je rekel:

2. “Sāriputta, tvoje sposobnosti so čiste. Barva tvoje kože je čista in svetla. V kakšnem stanju sedaj pogosto bivaš, Sāriputta?”

“Sedaj, častiti gospod, pogosto bivam v praznosti.”[1]

“Dobro, dobro, Sāriputta! Sedaj, resnično, ti pogosto bivaš v stanju velikega človeka. Ker to je stanje velikega človeka, namreč, praznost.

3. Tako, Sāriputta, če bi menih želel: ‘Naj sedaj pogosto bivam v praznosti,’ bi moral upoštevati tako: ‘Na poti, po kateri sem šel v vas po miloščino, ali na kraju, kjer sem hodil po miloščino, ali na poti po kateri sem se vrnil iz zbiranja miloščine, je bila v mojem umu kakršnakoli želja, poželenje, sovraštvo, zabloda ali odpor glede oblik, spoznanih z očesom?’[2] Če je, ko preiskuje, on ve: ‘Na poti, po kateri sem šel v vas po miloščino ali na kraju, kjer sem hodil po miloščino ali na poti, po kateri sem se vrnil iz zbiranja miloščine, je bila želja, poželenje, sovraštvo, zabloda ali odpor v mojem umu glede oblik, spoznanih z očesom,’ potem mora napraviti napor, da opusti ta zla slaba stanja. Toda če, ko preiskuje ve: ‘Na poti, po kateri sem odšel v vas po miloščino in na kraju, kjer sem hodil po miloščino in na poti, po kateri sem se vrnil iz zbiranja miloščine, ni bilo želje, poželenja, sovraštva, zablode ali odpora v mojem um glede oblik spoznanih z očesom,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

4-8. Spet, Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Na poti, po kateri sem šel v vas po miloščino ali na kraju, kjer sem hodil po miloščino ali na poti, po kateri sem se vrnil iz zbiranja miloščine, je bila kakšna želja, poželenje, sovraštvo, zabloda, ali odpor v mojem umu glede zvokov spoznanih z ušesom? ... glede vonjev spoznanih z nosom? ... glede okusov spoznanih z jezikom? … glede tipnosti spoznane s telesom? … glede umskih predmetov spoznanih z umom?’ Če je, ko preiskuje, on ve: ‘Na poti, po kateri sem šel v vas po miloščino … je bila želja, poželenje, sovraštvo, zabloda, ali odpor v mojem umu glede umskih predmetov spoznanih z umom,’ potem mora napraviti napor, da opusti ta zla slaba stanja. Toda če, ko preiskuje ve: ‘Na poti, po kateri sem šel v vas po miloščino ni bilo želje, poželenja, sovraštva, zablode ali odpora v mojem um glede umskih predmetov spoznanih z umom,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

9. Spet, Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Ali je pet vezi čutnega užitka opuščenih v meni?’[3] Če so, ko preiskuje, on ve: ‘Pet vezi čutnega užitka v meni ni opuščenih,’ potem naj napravi napor, da opusti teh pet vezi čutnega užitka. Toda če, ko preiskuje ve: ‘Pet vezi čutnega užitka je v meni opuščenih,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

10. Spet, Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Ali je pet ovir opuščenih v meni?’ Če so, ko preiskuje, on ve: ‘Pet ovir v meni ni opuščenih,’ potem naj napravi napor, da opusti teh pet ovir. Toda če, ko preiskuje ve: ‘Pet ovir je v meni opuščenih,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

11. Spet, Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Ali sem pet agregatov s predpostavko popolnoma razumel?’ Če jih je, ko preiskuje, on ve: ‘Pet agregatov s predpostavko v meni nisem popolnoma razumel,’ potem naj napravi napor, da popolnoma razume teh pet agregatov s predpostavko. Toda če, ko preiskuje ve: ‘Pet agregatov s predpostavko sem popolnoma razumel,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

12. Spet, Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Ali so štirje načini osnovanja pozornosti razviti v meni?’ Če so, ko preiskuje, on ve: ‘Štirje načini osnovanja pozornosti niso razvita v meni,’ potem naj napravi napor, da razvije te štiri načine osnovanja pozornosti. Toda če, ko preiskuje ve: ‘Štirje načini osnovanja pozornosti so razviti v meni,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

13-19. Spet, Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Ali so štiri pravilne vrste prizadevanja razvite v meni? … Ali so štiri področja duhovne moči razvita v meni? … Ali je pet sposobnosti razvitih v meni? … Ali je pet moči razvitih v meni? … Are je sedem dejavnikov prebujenja razvitih v meni? … Je Plemenita osmeročlena pot razvita v meni? … Ali sta mirnost in vpogled razvita v meni?’ Če sta, ko preiskuje, on ve: ‘Mirnost in vpogled nista razvita v meni,’ potem naj napravi napor, da ju razvije. Toda če, ko preiskuje ve: ‘Mirnost in vpogled sta razvita v meni,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.

20. Spet, Sāriputta, menih naj premišljuje tako: ‘Ali sem uresničil pravo znanje in osvoboditev?’ Če sem, ko preiskuje, on ve: ‘Pravega znanja in osvoboditve nisem uresničil,’ potem naj napravi napor, da uresniči pravo znanje in osvoboditev. Toda če, ko preiskuje ve: ‘Pravo znanje in osvoboditev sem uresničil,’ potem lahko biva srečen in zadovoljen, in vadi dan in noč v dobrih stanjih.[4]

21. Sāriputta, katerikoli samotarji in brahmini v preteklosti so prečistili svojo miloščino, so vsi to napravili s takšnim ponavljanjem preiskovanja sebe. Katerikoli samotarji in brahmini v prihodnosti bodo prečistili svojo miloščino, bodo vsi to napravili s takšnim ponavljanjem preiskovanja sebe. Katerikoli samotarji in brahmini v sedanjosti prečiščujejo svojo miloščino, vsi to delajo s takšnim ponavljanjem preiskovanjem sebe. Torej, Sāriputta, vadi tako: ‘Mi bomo prečistili našo miloščino s takšnim ponavljanjem preiskovanja.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Sāriputta je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe


[1] MA: Sad praznosti je dosežek arahanta.

[2] Med temi petimi termini sta želja in poželenje sinonima, kot sta tudi sovraštvo in odpor.

[3] Z začetkom tega dela se lahko razloči zaporednost razvoja. Opuščanje petih vezi čutnega užitka je uvoden korak za razvoj jhān, in opuščanje petih ovir (§10) je neposreden predhodnik dosežka prve jhāne. Popolno razumevanje petih agregatov (§11) kaže na vpogled nujen za dosego poti vstopajočega v tok, in odlomek o sedemintridesetih zahtevah prebujenja (§§12-18) gojenje dejavnikov potrebnih za dosego vmesnih stopenj svetosti. Odlomek o mirnosti in vpogledu (§19), čeprav se ga lahko uporabi na vseh stopnjah, se lahko vidi kot popolnoma aktiviran pri prizadevanju nepovratnika za dosego arahantstva. Končno, odlomek o pravem znanju in osvoboditvi, kaže na dosego poti in sadu arahantstva.

[4] Čeprav arahant, ki je v popolnosti realiziral pravo znanje in osvoboditev, nima potrebe po nadaljnji vadbi, nadaljuje z gojenjem mirnost in vpogleda z namenom, da vstopi v blaženost jhān, sadeža dosege arahantstva in prenehanja zaznavanja in občutkov.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / november 2018
 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.