(MN 150) Nagaravindeyya Sutta - Nagaravindanom

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi popotoval po deželi Kosalan s številno sangho menihov in sčasoma prispel v kosalansko vas po imenu Nagaravinda.

2. Brahminski gospodarji iz Nagaravinde so slišali: “Samotar Gotama, sin Sakyanov, ki se je pomenišil in odšel iz plemena Sakya, je popotoval po deželi Kosalan s številno sangho menihov in prispel v Nagaravindo. O mojstru Gotami je krožil dober glas: ‘Ta Blaženi je popoln, popolnoma razsvetljen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj bogov in ljudi, razsvetljen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi bogovi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi samotarji in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z neposrednim znanjem. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in on razodeva posvečeno življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.’ Dobro je videti takšne arahante.”

3. In brahminski gospodarji iz Nagaravinde so odšli do Blaženega. Nekateri so se poklonili Blaženemu in sedli na stran; nekateri so izmenjali pozdrave z njim, in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, sedli na stran; nekateri so iztegnili svoje roke v spoštljiv pozdrav proti Blaženemu in sedli na stran; nekateri so v prisotnosti Blaženega izgovorili svoje ime in ime klana in sedli na stran; nekateri so ostali tiho in sedli na stran. Ko so sedeli, jim je Blaženi rekel:

4. “Gospodarji, če vas popotniki drugih sekt vprašajo: ‘Gospodarji, kakšno vrsto samotarjev in brahminov naj ne bi častili, spoštovali, cenili in občudovali?’ bi jim morali odgovoriti: ‘Ti samotarji in brahmini, ki se niso očistili poželenja, sovraštva in zablode glede oblik spoznanih z očesom, katerih um ni notranje miren in ki se obnašajo sedaj krepostno, sedaj nekrepostno s telesom, v govoru in umu – takšne samotarje in brahmine se naj ne časti, spoštuje, ceni in občuduje. Zakaj je tako?

Ker se mi sami nismo očistili poželenja, sovraštva in zablode glede oblik spoznanih z očesom, naš um ni notranje miren in se obnašamo sedaj krepostno, sedaj nekrepostno s telesom, v govoru in umu. Ker ne vidimo nobenega bolj krepostnega obnašanja pri teh dobrih samotarjih in brahminih, se naj jih ne časti, spoštuje, ceni in občuduje.

‘Ti samotarji in brahmini, ki se niso očistili poželenja, sovraštva in zablode glede zvokov spoznanih z ušesom … glede vonjev spoznanih z nosom … glede okusov spoznanih z jezikom … glede tipnosti spoznane s telesom … glede umskih predmetov spoznanih z umom, katerih um ni notranje miren, in ki se obnašajo sedaj krepostno, sedaj nekrepostno s telesom, v govoru in umu … se naj jih ne časti … Ker ne vidimo nobenega bolj krepostnega obnašanja pri teh dobrih samotarjih in brahminih, se naj jih ne časti, spoštuje, ceni in občuduje.’ Tako vprašani, gospodarji, bi morali odgovoriti tem popotnikom drugih sekt na ta način.

5. Toda, gospodarji, če bi vas popotniki drugih sekt vprašali: ‘Gospodarji, kakšno vrsto samotarjev in brahminov naj bi častili, spoštovali, cenili in občudovali?’ bi jim morali odgovoriti: ‘Ti samotarji in brahmini, ki so očiščeni poželenja, sovraštva in zablode glede oblik spoznanih z očesom, katerih um je notranje miren in ki se obnašajo krepostno s telesom, v govoru in umu - takšne samotarje in brahmine se naj časti, spoštuje, ceni in občuduje. Zakaj je tako? Ker mi sami nismo očiščeni poželenja, sovraštva in zablode glede oblik spoznanih z očesom, naš um notranje ni miren in se obnašamo sedaj krepostno, sedaj nekrepostno s telesom, v govoru in umu. Ker vidimo bolj krepostno obnašanje pri teh dobrih samotarjih in brahminih, se naj jih časti, spoštuje, ceni in občuduje.

‘Ti samotarji in brahmini, ki so očiščeni poželenja, sovraštva in zablode glede zvokov spoznanih z ušesom … glede vonji spoznanih z nosom … glede okusov spoznanih z jezikom … glede tipnosti spoznane s telesom … glede umskih predmetov spoznanih z umom, katerih um je notranje miren in ki se obnašajo krepostno s telesom, v govoru in umu … se naj časti … Ker vidimo bolj krepostno obnašanje pri teh dobrih samotarjih in brahminih, se naj jih časti, spoštuje, ceni in občuduje.’ Tako vprašani, gospodarji, bi morali odgovoriti tem popotnikom drugih sekt na ta način.

6. Gospodarji, če bi vas popotniki drugih sekt vprašali: ‘Toda kateri so vaši razlogi in kateri so vaši dokazi glede teh častitih, o katerih pravite: “Gotovo so ti častiti očiščeni poželenja ali prakticirajo, da bi odstranili poželenje; oni so ali očiščeni sovraštva ali prakticirajo, da bi odstranili sovraštvo; oni so ali očiščeni zablode ali prakticirajo, da bi odstranili zablodo”?’ – ko ste tako vprašani, bi morali odgovoriti tem popotnikom drugih sekt: ‘To je zato, ker so ti častiti odšli bivati v odročno pragozdno goščavo. Tam ni takšnih oblik spoznanih z očmi, ki bi jih lahko gledali in uživali. Tam ni takšnih zvokov spoznanih z ušesom, ki bi jih lahko poslušali in uživali. Tam ni takšnih vonjev spoznanih z nosom, ki bi jih lahko vohali in uživali. Tam ni takšnih okusov spoznanih z jezikom, ki bi jih lahko okušali in uživali. Tam ni takšnih tipnosti spoznanih s telesom, ki bi se jih lahko dotikali in uživali. To so naši razlogi, prijatelji, to so naši dokazi, glede katerih pravimo o teh častitih: “Gotovo so ti častiti ali očiščeni poželenja, sovraštva in zablode ali prakticirajo, da bi to odstranili.’” Tako vprašani, gospodarji, bi morali odgovoriti tem popotnikom drugih sekt na ta način.”

7. Ko je bilo to rečeno, so brahminski gospodarji iz Nagaravinda rekel Blaženemu: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes naprej naj nas mojster Gotama sprejme kot laične privržence, ki so šli k njemu po zatočišče do konca življenja.”

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / november 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.