(MN 148) Chachakka Sutta – Šest skupin šestih

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem; razodel bom posvečeno življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno, to je, šest skupin šestih. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

(POVZETEK)

3. “Šest notranjih področij je treba razumeti. Šest zunanjih področij je treba razumeti. Šest vrst zavedanja je treba razumeti. Šest vrst kontakta je treba razumeti. Šest vrst občutka je treba razumeti. Šest vrst hrepenenja[1] je treba razumeti.

(NAŠTEVANJE)

4. (i) ‘Šest notranjih področij je treba razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja očesno področje, ušesno področje, nosno področje, jezično področje, telesno področje in umsko področje. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šest notranjih področij je treba razumeti.’ To je prva skupina od šestih.

5. (ii) ‘Šest zunanjih področij je treba razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja področje oblik, področje zvokov, področje vonjev, področje okusov, področje tipnega, področje umskih predmetov. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šest zunanjih področij je treba razumeti.’ To je druga skupina od šestih.

6. (iii) ‘Šest razredov zavedanja je treba razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Odvisno od očesa in oblik nastane očesno zavedanje; odvisno od ušesa in zvokov nastane ušesno zavedanje; odvisno od nosa in vonjev nastane nosno zavedanje; odvisno od jezika in okusov nastane jezično zavedanje; odvisno od telesa in tipnosti nastane telesno zavedanje; odvisno od uma in umskih predmetov nastane umsko zavedanje. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šest razredov zavedanja je treba razumeti.’ To je tretja skupina od šestih.

7. (iv) ‘Šest razredov kontakta[2] je treba razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Odvisno od očesa in oblik nastane očesno zavedanje; srečanje teh treh je kontakt. Odvisno od ušesa in zvokov nastane ušesno zavedanje; srečanje teh treh je kontakt. Odvisno od nosa in vonjev nastane nosno zavedanje; srečanje teh treh je kontakt. Odvisno od jezika in okusov nastane jezično zavedanje; srečanje teh treh je kontakt. Odvisno od telesa in tipnosti nastane telesno zavedanje; srečanje teh treh je kontakt. Odvisno od uma in umskih predmetov nastane umsko zavedanje; srečanje teh treh je kontakt. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šest razredov kontakta je treba razumeti.’ To je četrta skupina od šestih.

8. (v) ‘Šest razredov občutka je treba razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Odvisno od oči in oblik nastane očesno zavedanje; srečanje teh treh je kontakt; s kontaktom kot pogojem je tu občutek. Odvisno od ušesa in zvokov nastane ušesno zavedanje; srečanje teh treh je kontakt; s kontaktom kot pogojem je tu občutek. Odvisno od nosa in vonjev nastane nosno zavedanje; srečanje teh treh je kontakt; s kontaktom kot pogojem je tu občutek. Odvisno od jezika in okusov nastane jezično zavedanje; srečanje teh treh je kontakt; s kontaktom kot pogojem je tu občutek. Odvisno od telesa in tipnosti nastane telesno zavedanje; srečanje teh treh je kontakt; s kontaktom kot pogojem je tu občutek. Odvisno od uma in umskih predmetov nastane umsko zavedanje; srečanje teh treh je kontakt; s kontaktom kot pogojem je tu občutek. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šest razredov občutka je treba razumeti.’ To je peta skupina od šestih.

9. (vi) ‘Šest razredov hrepenenja je treba razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Odvisno od oči in oblik nastane očesno zavedanje; srečanje teh treh je kontakt; s kontaktom kot pogojem je tu občutek; z občutkom kot pogojem je tu hrepenenje. Odvisno od nosa in vonjev nastane nosno zavedanje … z občutkom kot pogojem je tu hrepenenje. Odvisno od ušesa in zvokov nastane ušesno zavedanje … z občutkom kot pogojem je tu hrepenenje. Odvisno od jezika in okusov nastane jezično zavedanje … z občutkom kot pogojem je tu hrepenenje. Odvisno od telesa in tipnosti nastane telesno zavedanje … z občutkom kot pogojem je tu hrepenenje. Odvisno od uma in umskih predmetov nastane umsko zavedanje; srečanje teh treh je kontakt; s kontaktom kot pogojem je tu občutek; z občutkom kot pogojem je tu hrepenenje. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šest razredov hrepenenja je treba razumeti.’ To je šesta skupina od šestih.

(DEMONSTRACIJA NESEBSTVA)

10. (i) Če kdo reče, ‘Oko je sebstvo,’ to ni ubranljivo. Nastanek in propad očesa sta zaznana, in ker sta njegova nastanek in propad zaznana, bi sledilo: ‘Moje sebstvo nastane in propade.’ Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Oko je sebstvo.’ Tako oko ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Oblike so sebstvo … Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Oblike so sebstvo.’ Tako oko ni, oblike niso sebstvo.

Če kdo reče, ‘Očesno zavedanje je sebstvo’ … Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Očesno zavedanje je sebstvo.’ Tako oko ni sebstvo, oblike niso sebstvo, očesno zavedanje ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Očesni kontakt je sebstvo’ … Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Očesni kontakt je sebstvo.’ Tako oko ni sebstvo, oblike niso sebstvo, očesno zavedanje ni sebstvo, očesni kontakt ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Občutek je sebstvo’ … Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Občutek je sebstvo.’ Tako oko ni sebstvo, tvorbe niso sebstvo, očesno zavedanje ni sebstvo, očesni kontakt ni sebstvo, občutek ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Hrepenenje je sebstvo’ … Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Hrepenenje je sebstvo.’ Tako oko ni sebstvo, tvorbe niso sebstvo, očesno zavedanje ni sebstvo, očesni kontakt ni sebstvo, občutek ni sebstvo, hrepenenje ni sebstvo.

11. (ii) Če kdo reče, ‘Uho je sebstvo,’ to ni ubranljivo. Nastanek in propad ušesa sta zaznana, in ker sta nastanek in propad zaznana, bi sledilo: ‘Moje sebstvo nastane in propade.’ Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Uho je sebstvo.’ Tako, uho ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Zvoki so sebstvo,’ … ‘Ušesno zavedanje je sebstvo,’ … ‘Ušesni kontakt je sebstvo,’ … Občutek je sebstvo,’ … ‘Hrepenenje je sebstvo’ … Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Hrepenenje je sebstvo.’ Tako uho ni sebstvo, zvoki niso sebstvo, ušesno zavedanje ni sebstvo, ušesni kontakt ni sebstvo, občutek ni sebstvo, hrepenenje ni sebstvo.

12. (iii) Če kdo reče, ‘Nos je sebstvo,’ to ni ubranljivo. Nastanek in propad nosa sta zaznana, in ker sta njegova nastanek in propad zaznana, bi sledilo: ‘Moje sebstvo nastane in propade.’ Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Nos je sebstvo.’ Tako, nos ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Vonji so sebstvo,’ … ‘Nosno zavedanje je sebstvo,’ … ‘Nosni kontakt je sebstvo,’ … Občutek je sebstvo,’ … ‘Hrepenenje je sebstvo’ … Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Hrepenenje je sebstvo.’ Tako nos ni sebstvo, vonji niso sebstvo, nosno zavedanje ni sebstvo, nosni kontakt ni sebstvo, občutek ni sebstvo, hrepenenje ni sebstvo.

13. (iv) Če kdo reče, ‘Jezik je sebstvo,’ to ni ubranljivo. Nastanek in propad jezika sta zaznana, in ker sta njegova nastanek in propad zaznana, bi sledilo: ‘Moje sebstvo nastane in propade.’ Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Jezik je sebstvo.’ Tako, jezik ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Okusi so sebstvo,’ … ‘Jezično zavedanje je sebstvo,’ … ‘Jezični kontakt je sebstvo,’ … Občutek je sebstvo,’ … ‘Hrepenenje je sebstvo’ … Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Hrepenenje je sebstvo.’ Tako jezikom ni sebstvo, okusi niso sebstvo, jezično zavedanje ni sebstvo, jezični kontakt ni sebstvo, občutek ni sebstvo, hrepenenje ni sebstvo.

14. (v) Če kdo reče, ‘Telo je sebstvo,’ to ni ubranljivo. Nastanek in propad telesa sta zaznana, in ker sta njegova nastanek in propad zaznana, bi sledilo: ‘Moje sebstvo nastane in propade.’ Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Telo je sebstvo.’ Tako, telo ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Tipnosti so sebstvo,’ … ‘Telesno zavedanje je sebstvo,’ … ‘Telesni kontakt je sebstvo,’ … Občutek je sebstvo,’ … ’ Hrepenenje je sebstvo’ … ’ Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Hrepenenje je sebstvo.’ Tako telo ni sebstvo, tipnosti niso sebstvo, telesno zavedanje ni sebstvo, telesni kontakt ni sebstvo, občutek ni sebstvo, hrepenenje ni sebstvo.

15. (vi) Če kdo reče, ‘Um je sebstvo,’ to ni ubranljivo. Nastanek in propad telesa sta zaznana, in ker sta njegova nastanek in propad zaznana, bi sledilo: ‘Moje sebstvo nastane in propade.’ Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Um je sebstvo.’ Tako, um ni sebstvo.

Če kdo reče, ‘Umski predmeti so sebstvo,’ … ’Umsko zavedanje je sebstvo,’ … ’Umski kontakt je sebstvo,’ … Občutek je sebstvo,’ … ‘Hrepenenje je sebstvo’ … Zaradi tega ni ubranljivo za nikogar, ko reče, ‘Hrepenenje je sebstvo.’ Tako, um ni sebstvo, umski predmeti niso sebstvo, umsko zavedanje ni sebstvo, umski kontakt ni sebstvo, občutek ni sebstvo, hrepenenje ni sebstvo.

(NASTAJANJE IDENTITETE)

16. Sedaj, menihi, to je pot, ki vodi do nastajanja identitete[3]. (i) Človek jemlje oko tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ Človek jemlje oblike tako … Človek jemlje očesno zavedanje tako … Človek jemlje očesni kontakt tako … Človek jemlje občutek tako … Človek jemlje hrepenenje tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’

17-21. (ii-vi) Človek jemlje uho tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ … Človek jemlje nos tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ … Človek jemlje jezik tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ … Človek jemlje telo tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ … Človek jemlje um tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ Človek jemlje umske predmete tako … Človek jemlje umsko zavedanje tako … Človek jemlje umski kontakt tako … Človek jemlje občutek tako … Človek jemlje hrepenenje tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’

(PRENEHANJE IDENTITETE)

22. Sedaj, menihi, to je pot, ki vodi do prenehanja identitete. (i) Človek jemlje oko tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Človek jemlje oblike tako … Človek jemlje očesno zavedanje tako … Človek jemlje očesni kontakt tako … Človek jemlje občutek tako … Človek jemlje hrepenenje tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’

23-27. (ii-vi) Človek jemlje uho tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ … Človek jemlje nos tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ … Človek jemlje jezik tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ … Človek jemlje telo tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ … Človek jemlje um tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Človek jemlje umske predmete tako … Človek jemlje umsko zavedanje tako … Človek jemlje umski kontakt tako … Človek jemlje občutek tako … Človek jemlje hrepenenje tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’

(OSNOVNA NAGNJENJA)

28. (i) Menihi, odvisno od očesa in oblik, se pojavi očesno zavedanje; srečanje teh treh je kontakt; s kontaktom kot pogojem nastane [občutek], ki se čuti kot prijetnost ali bolečina ali niti-bolečina-niti-prijetnost. Ko se človeka dotakne prijeten občutek, če uživa v njem, ga pozdravi in se ga drži, potem v njem leži osnovno nagnjenje do poželenja. Ko se človeka dotakne boleč občutek, če ga skrbi, se žalosti in objokuje, se tolče po prsih in postane zmeden, potem v njem leži osnovno nagnjenje do odpora. Ko se človeka dotakne niti-boleč-niti-prijeten občutek, če ne razume kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod z ozirom na ta občutek, potem v njem leži osnovno nagnjenje do nevednosti. Menihi, da bo ta človek tukaj in sedaj napravil konec trpljenju brez opuščanja osnovnih nagnjenj do poželenja za prijetnim občutkom, brez odpravljanja osnovnih nagnjenj do odpora proti bolečemu občutku, brez iztrebljanja osnovnih nagnjenj do nevednosti glede niti-bolečega-niti-prijetnega občutka, brez opuščanje nevednosti in nastajanja pravega znanja - to ni mogoče.

29-33. (ii-vi) Menihi, odvisno od ušesa in zvokov nastane ušesno zavedanje … Odvisno od uma in umskih predmetov nastane umsko zavedanje; srečanje teh treh je kontakt; s kontaktom kot pogojem nastane [občutek], ki se čuti kot prijeten ali boleč ali niti-boleč-niti-prijeten … Menihi, da bo ta človek tukaj in sedaj napravil konec trpljenju brez opuščanje osnovnih nagnjenj do poželenja po prijetnem občutku … brez opuščanje nevednosti in nastajanja pravega znanja - to ni mogoče.

(OPUSTITEV OSNOVNIH NAGNJENJ)

34. (i) Menihi, odvisno od očesa in oblik nastane očesno zavedanje; srečanje teh treh je kontakt; s kontaktom kot pogojem nastane [občutek], ki se čuti kot prijeten ali boleč ali niti-boleč-niti-prijeten. Ko se človeka dotakne prijeten občutek, če ta ne uživa v njem, ga pozdravi in se ga drži, potem osnovno nagnjenje do poželenja ne leži v njem. Ko se človeka dotakne boleč občutek, če ga skrbi, se žalosti in objokuje, se tolče po prsih in postane zmeden, potem osnovno nagnjenje do odpora ne leži v njem. Ko se človeka dotakne niti-boleč-niti-prijeten občutek, če razume kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod z ozirom na ta občutek, potem osnovno nagnjenje do nevednosti ne leži v njem. Menihi, da bo ta človek tukaj in sedaj napravil konec trpljenju z opuščanjem osnovnega nagnjenja do poželenja po prijetnem občutku, z odpravljanjem osnovnih nagnjenj do odpora proti bolečemu občutku, z iztrebljanjem osnovnih nagnjenj do nevednosti glede niti-bolečega-niti-prijetnega občutka, z opuščanjem nevednosti in nastajanjem pravega znanja - to je mogoče.

35-39. (ii-vi) Menihi, odvisno od ušesa in zvokov nastane ušesno zavedanje … Odvisno od uma in umskih predmetov nastane umsko zavedanje; srečanje teh treh je kontakt; s kontaktom kot pogojem nastane [občutek], ki se čuti kot prijeten ali boleč ali niti-boleč-niti-prijeten … Menihi, da boš tukaj in sedaj napravil konec trpljenju z opuščanjem osnovnih nagnjenj do poželenja po prijetnem občutku … z opuščanjem nevednosti in nastajanju pravega znanja - to je mogoče.

(OSVOBODITEV)

40. Ko to uvidi, menihi, dobro poučeni plemeniti učenec postane razočaran z očesom, razočaran z oblikami, razočaran z očesnim zavedanjem, razočaran z očesnim kontaktom, razočaran z občutkom, razočaran s hrepenenjem.

On postane razočaran z ušesom … On postane razočaran z nosom … On postane razočaran z jezikom … On postane razočaran s telesom … On postane razočaran z umom, razočaran z umskimi predmeti, razočaran z umskim zavedanjem, razočaran z umskim kontaktom, razočaran z občutkom, razočaran s hrepenenjem.

41. Ko je razočaran, postane brezstrasten. Skozi brezstrastnost je [njegov um] osvobojen. Ko je osvobojen, pride vedenje: ‘Osvoboditev.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja’“

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega. Ko je bilo to učenje povedano, je bilo brez predpostavk v umu osvobojenih vplivov šestdeset menihov.

 

Opombe

[1] Taṇhā - hrepenenje oz. močna želja.

[2] Phassa- glej natančnejšo razlago v Ñāṇavīra Thera - Clearing the Path (Path Press Publications), str. 73-76. Op.p.

[3] Identiteta – sebstvo, osebnost

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / oktober 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.