(MN 143) Anāthapiṇḍikovāda Sutta - Nasvet Anāthapiṇḍiku
1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.
2. Takrat je bil gospodar Anāthapiṇḍika žalosten, trpeč in smrtno bolan. Nagovoril je nekega moža: “Pridi dobri mož, pojdi do Blaženega, se mu pokloni v mojem imenu s tvojo glavo ob njegovih nogah in reci: ‘Častiti gospod, gospodar Anāthapiṇḍika je žalosten, trpi in je smrtno bolan. On se priklanja s svojo glavo ob nogah Blaženega.’ Potem pojdi do častitega Sāriputte, se mu pokloni v mojem imenu s tvojo glavo ob njegovih nogah in reci: ‘Častiti gospod, gospodar Anāthapiṇḍika je žalosten, trpi in je smrtno bolan. On se priklanja s svojo glavo ob nogah častitega Sāriputte.’ Potem reci: ‘Bilo bi dobro, častiti gospod, če bi častiti Sāriputta prišel do bivališča gospodarja Anāthapiṇḍike, iz milosti.’”
“Da, gospod,” je odvrnil človek in odšel do Blaženega. Ko se je poklonil Blaženemu, je sedel na stran in povedal svoje sporočilo. Potem je odšel do častitega Sāriputte in ko se je poklonil častitemu Sāriputti, je predal svoje sporočilo rekoč: “Bilo bi dobro, častiti gospod, če bi častiti Sāriputta prišel do bivališča gospodarja Anāthapiṇḍika, iz milosti.” Častiti Sāriputta se je strinjal v tišini.
3. Častiti Sāriputta se je oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel s častitim Ᾱnando kot svojim spremljevalcem, do bivališča gospodarja Anāthapiṇḍike. Ko je prišel tja, je sedel na pripravljen sedež in rekel gospodarju Anāthapiṇḍiku: “Upam, da vam gre dobro, gospodar, upam, da vam je udobno. Upam, da se vam boleči občutki zmanjšujejo in ne povečujejo in da je njihovo zmanjševanje, ne njihovo povečevanje, očitno.”
4. “Častiti Sāriputta, jaz ne okrevam, meni ni udobno. Moji boleči občutki se povečujejo, ne zmanjšujejo. Njihovo povečanje in ne zmanjšanje je očitno. Prav tako kot bi močan človek razklal mojo glavo in jo odprl z ostrim mečem, tako nasilni vetrovi režejo skozi mojo glavo. Jaz ne okrevam … Prav tako kot bi močan človek zategoval čvrst usnjen trak okoli moje glave, tako so nasilne bolečine v moji glavi. Jaz ne okrevam … Prav tako kot bi vešč mesar ali njegov pomočnik z ostrim mesarskim nožem govedu razrezal trebuh, tako nasilni vetrovi režejo skozi moj trebuh. Jaz ne okrevam … Prav tako kot bi dva močna moža stisnila slabšega moža z obema rokama in ga pekla nad jamo z žarečim ogljem, tako obstaja nasilno žganje v mojem telesu. Jaz ne okrevam, meni ni udobno. Moji boleči občutki se povečujejo, ne zmanjšujejo. Njihovo povečanje in ne zmanjšanje je očitno.”
(KAKO NAJ VADI GOSPODAR)
5. “Potem, gospodar, moraš vaditi: ‘Jaz se ne bom oprijel oči in moja zavest ne bo odvisna od oči.’ Tako moraš vaditi. Vaditi moraš tako: ‘Jaz se ne bom oprijel ušes … Jaz se ne bom oprijel nosu … Jaz se ne bom oprijel jezika … Jaz se ne bom oprijel telesa … Jaz se ne bom oprijel uma in moja zavest ne bo odvisna od uma.’ Tako moraš vaditi.
6. Gospodar, vaditi moraš: ‘Jaz se ne bom oprijel objektov… Jaz se ne bom oprijel zvokov… Jaz se ne bom oprijel vonjev. . . Jaz se ne bom oprijel okusov… Jaz se ne bom oprijel tipnega ... Jaz se ne bom oprijel pojavov in moja zavest ne bo odvisna od pojavov.’ Tako moraš vaditi.
7. Gospodar, vaditi moraš: ‘Jaz se ne bom oprijel očesne zavesti … Jaz se ne bom oprijel ušesne zavesti … Jaz se ne bom oprijel nosne zavesti … Jaz se ne bom oprijel jezične zavesti ... Jaz se ne bom oprijel otipne zavesti … Jaz se ne bom oprijel umske zavesti in moja zavest ne bo odvisna od umske zavesti.’ Tako moraš vaditi.
8. Gospodar, vaditi moraš: ‘Jaz se ne bom oprijel očesnega dotika … Jaz se ne bom oprijel ušesnega dotika … Jaz se ne bom oprijel nosnega dotika … Jaz se ne bom oprijel jezičnega dotika … Jaz se ne bom oprijel otipnega dotika … Jaz se ne bom oprijel umskega dotika in moja zavest ne bo odvisna od umskega dotika.’ Tako moraš vaditi.
9. Gospodar, vaditi moraš: ‘Jaz se ne bom oprijel občutka, rojenega iz očesnega dotika ... Jaz se ne bom oprijel občutka, rojenega iz ušesnega dotika … Jaz se ne bom oprijel občutka, rojenega iz nosnega dotika ... Jaz se ne bom oprijel občutka, rojenega iz jezičnega dotika … Jaz se ne bom oprijel občutka, rojenega iz otipnega dotika ... Jaz se ne bom oprijel občutka, rojenega iz umskega dotika in moja zavest ne bo odvisna od občutka, rojenega iz umskega dotika.’ Tako moraš vaditi.
10. Gospodar, vaditi moraš: ‘Jaz se ne bom oprijel elementa zemlje … Jaz se ne bom oprijel elementa vode … Jaz se ne bom oprijel elementa ognja … Jaz se ne bom oprijel elementa zraka … Jaz se ne bom oprijel elementa prostora … Jaz se ne bom oprijel elementa zavesti in moja zavest ne bo odvisna od elementa zavesti.’ Tako moraš vaditi.
11. Gospodar, vaditi moraš: ‘Jaz se ne bom oprijel snovi … Jaz se ne bom oprijel občutka … Jaz se ne bom oprijel zaznave … Jaz se ne bom oprijel tvorb … Jaz se ne bom oprijel zavesti in moja zavest ne bo odvisna od zavesti.’ Tako moraš vaditi.
12. Gospodar, vaditi moraš: ‘Jaz se ne bom oprijel področja neskončnega prostora … Jaz se ne bom oprijel področja neskončne zavesti … Jaz se ne bom oprijel področja ničnosti … Jaz se ne bom oprijel področja niti zaznave niti nezaznave in moje zavest ne bo odvisna od področja niti zaznave niti nezaznave.’ Tako moraš vaditi.
13. Gospodar, vaditi moraš: ‘Jaz se ne bom oprijel tega sveta in moje zavest ne bo odvisno od tega sveta. Jaz se ne bom oprijel sveta onstran in moje zavest ne bo odvisna od sveta onstran.’ Tako moraš vaditi.
14. Gospodar, vaditi moraš: ‘Jaz se ne bom oprijel tega, kar se vidi, sliši, zazna, spozna, se sreča, se išče in razišče z umom in moje zavest ne bo odvisna od tega.’ Tako moraš vaditi.”
15. Ko je bilo to rečeno, je gospodar Anāthapiṇḍika zajokal in prelil solze. Častiti Ᾱnanda ga je vprašal: “Ali propadaš, gospodar, ali usihaš?”
“Jaz ne propadam, častiti Ᾱnanda, jaz usiham. Čeprav sem dolgo čakal na Učitelja in menihe, ki so vredni spoštovanja, nikoli prej nisem slišal takega govora o Dhammi.”
“Takšen govor o Dhammi, gospodar, ni podan laikom, ki so oblečeni v belo. Takšen govor o Dhammi je podan tem, ki so šli naprej.”
“Potem dobro, častiti Sāriputta, naj bo takšen govor o Dhammi podan laikom, oblečenim v belo. Obstajajo pripadniki naroda z malo prahu v svojih očeh, ki propadajo, ker niso slišali [takšnega govora o] Dhammi. Tam bodo tisti, ki bodo razumeli Dhammo.”
16. Ko je gospodar Anāthapiṇḍika podal svoj nasvet, sta se častiti Sāriputta in častiti Ᾱnanda dvignila iz svojih sedežev in odšla. Kmalu po tem, ko sta odšla, je gospodar Anāthapiṇḍika umrl in se ponovno pojavil v nebesih Tusita.
(MLADO BOŽANSTVO)
17. Ko je bila že trda noč, je Anāthapiṇḍika, sedaj mlado božanstvo čudovitega videza, odšel do Blaženega in razsvetlil celoten Džetov gozdiček. Ko se je poklonil Blaženemu, je stopil na stran in nagovoril Blaženega v verzih:
“Blažen je ta Džetov gozdiček,
v katerem biva modrijanov Sangha,
kjer prebiva kralj Dhamme,
izvor vsega mojega veselja.
Z dejanjem, vednostjo in Dhammo,
s krepostjo in plemenitim načinom življenja –
s tem so smrtniki prečiščeni,
ne z rodovnikom ali pa bogastvom.
Torej, pametna oseba, ki vidi,
kaj resnično vodi do lastne koristi,
naj razišče Dhammo
in se s tem prečisti.
Sāriputta je dosegel vrh
v kreposti, miru in modrosti in
vsak menih, ki odšel je onstran
mu v najboljšem primeru je samo enak.”
18. To je tisto, kar je reklo mlado božanstvo Anāthapiṇḍika in odobril Učitelj. Potem je mlado božanstvo Anāthapiṇḍika, misleč: “Učitelj mi je odobril,” izkazalo spoštovanje Blaženemu, ga obhodilo s svoje desne in naenkrat izginilo.
19. Ko se je noč končala, je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi, prejšnjo noč, ko je bila že trda noč, je prišlo k meni določeno mlado božanstvo čudovitega izgleda, ki je razsvetlilo celoten Džetov gozdiček. Ko mi je izkazalo spoštovanje, je stopilo na stran in me nagovorilo v verzih:
‘Blažen je ta Džetov gozdiček, …
mu je v najboljšem primeru samo enak.’
To je reklo mlado božanstvo. Potem mi je mlado božanstvo, misleč: “Učitelj me je pohvalil,” izkazalo spoštovanje, me obhodilo z njegove desne in naenkrat izginilo.”
20. Ko je bilo to rečeno, je častiti Ᾱnanda rekel Blaženemu: “Gotovo, častiti gospod, je to moral biti Anāthapiṇḍika. Ker gospodar Anāthapiṇḍika je imel popolno zaupanje v častitega Sāriputto.”
“Dobro, dobro, Ᾱnanda! Ugotovil si pravilen zaključek. To mlado božanstvo je bil Anāthapiṇḍika, nihče drug.”
To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.
vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009 prevod: Bojan Božič / oktober 2018, rev. avgust 2023