(MN 140) Dhātuvibhanga Sutta - Razlaga elementov

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi popotoval po deželi Magadha in sčasoma prispel v Rādžagah. Tam je odšel do lončarja Bhaggava in mu rekel:

2. “Če ni nadležno zate, Bhaggava, bom ostal eno noč v tvoji delavnici.”

“To ni nadležno zame, častiti gospod, toda tam je že en brezdomec. Če se on strinja, potem ostani kolikor dolgo hočeš, častiti gospod.”

3. Tam je bil pripadnik naroda z imenom Pukkusāti, ki je šel naprej od doma v brezdomstvo zaradi zaupanja v Blaženega in se je takrat zadrževal v lončarjevi delavnici. Blaženi je nato odšel do častitega Pukkusātija in mu rekel: “Če ni nadležno zate, menih, bom ostal eno noč v delavnici.”

“Lončarjeva delavnica je dovolj velika, prijatelj.[1] Naj častiti ostane toliko časa, kolikor hoče.”

4. Blaženi je vstopil v lončarjevo delavnico, pripravil razprostrto slamnato preprogo na eni strani in sedel, prekrižal svoje noge, vzravnal svoje telo in se posvetil pozornosti. Blaženi je preživel večino noči v sedenju [v meditaciji] in tudi častiti Pukkusāti je prav tako preživel večino noči sede [v meditaciji]. Blaženi je pomislil: “Ta pripadnik naroda se obnaša na način, ki zbuja zaupanje. Kaj če ga izprašam.” Tako je vprašal častitega Pukkusātija:

5. “Pod kom si šel naprej, menih? Kdo je tvoj učitelj? Čigavo Dhammo izpoveduješ?”

“Prijatelj, obstaja asket Gotama, sin Sakyanov, ki je šel naprej iz naroda Sakyan. Sedaj, dobro poročilo o tem Blaženem Gotami se je razširilo zaradi tega dejstva: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’ Jaz sem vstopil v meniško življenje pod tem Blaženim; ta Blaženi je moj učitelj; jaz izpovedujem Dhammo tega Blaženega.”

“Toda, menih, kje ta Blaženi, popoln in popolno prebujen, sedaj živi?”

“Obstaja, prijatelj, mesto v severni deželi z imenom Sāvatthi. Blaženi, popoln in popolno prebujen, sedaj živi tam.”

“Toda, menih, ali si kdaj prej videl tega Blaženega? Ali bi ga prepoznal, če bi ga videl?”

“Ne, prijatelj, jaz prej nikoli nisem videl tega Blaženega, niti bi ga prepoznal, če bi ga videl.”

6. Potem je Blaženi pomislil: “Ta pripadnik naroda je šel naprej od doma v brezdomstvo pod mano. Kaj če ga učim Dhammo.” Tako je Blaženi nagovoril častitega Pukkusātija: “Menih, učil te bom Dhammo. Poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.” - “Da, prijatelj,” je odvrnil častiti Pukkusāti. Blaženi je rekel:

7. “Menih, posameznik sestoji iz šestih elementov, šestih področij kontakta in osemnajstih vrst mentalnega raziskovanja in ima štiri temelje.[2] Plime predstav[3] ne prevzamejo tega, ki stoji na teh [temeljih], in ko ga plime predstav nič več ne prevzamejo, se lahko resnično imenuje »spokojni modrijan«. Človek naj ne omalovažuje modrosti, naj ohranja resnico, goji odrekanje in naj vadi za mir. To je povzetek razlage šestih elementov.

8. ‘Menih, posameznik sestoji iz šestih elementov.’[4] Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Tukaj je element zemlje, element vode, element ognja, element zraka, element prostora in element zavesti. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Menih, ta posameznik sestoji iz šestih elementov.’

9. ‘Menih, posameznik sestoji iz šestih področij kontakta.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja področje očesnega kontakta, področje ušesnega kontakta, področje nosnega kontakta, področje jezičnega kontakta, področje telesnega kontakta in področje umskega kontakta. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Menih, ta posameznik sestoji iz šest področij kontakta.’

10. ‘Menih, posameznik sestoji iz osemnajstih vrst umskega raziskovanja.’[5] Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Ko gledaš obliko z očmi, raziskuješ obliko, ki ustvari veselje, raziskuješ obliko, ki ustvari bridkost, raziskuješ obliko, ki ustvari mirnodušnost. Ko slišiš zvok z ušesi … Ko vohaš vonj z nosom … Ko okušaš okus z jezikom … Ko se dotikaš tipnega s telesom … Ko prepoznavaš pojav z umom, raziskuješ pojav, ki ustvari veselje, raziskuješ pojav, ki ustvari bridkost, raziskuješ pojav, ki ustvari mirnodušnost. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Menih, ta posameznik sestoji iz osemnajstih vrst mentalnega raziskovanja.’

11. ‘Menih, posameznik ima štiri temelje.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja temelj modrosti, temelj resnice, temelj odreke in temelj miru.[6] Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Menih, ta posameznik ima štiri temelje.’

12. ‘Človek naj ne zanemarja modrosti, naj ohranja resnico, goji odrekanje in naj vadi za mir.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

13. “Kako, menih, človek ne zanemarja modrosti?[7] Obstaja šest elementov: element zemlje, element vode, element ognja, element zraka, element prostora in element zavesti.

14. Kaj, menih, je element zemlje? Element zemlje je lahko bodisi notranji ali zunanji. Kaj je notranji element zemlje? Karkoli notranjega, ki pripada sebi, je trdo, strjeno in je temu podobno, to je, lasje na glavi, dlake na telesu, nohti, zobje, koža, meso, kite, kosti, kostni mozek, ledvice, srce, jetra, prepona, vranica, pljuča, debelo črevo, tanko črevo, vsebina želodca, iztrebki, ali karkoli drugega notranjega, pripadajočega nekomu, je trdo, strjeno in je temu podobno: to se imenuje notranji element zemlje. Sedaj oba, notranji element zemlje in zunanji element zemlje sta enostavno element zemlje. In to je treba videti s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko to vidiš kot dejansko je, s primernim razumevanjem, postaneš postane razočaran z elementom zemlje in napraviš um brezstrasten do elementa zemlje.

15. Kaj, menih, je element vode? Element vode je lahko bodisi notranji ali zunanji. Kaj je notranji element vode? Karkoli notranjega, ki pripada sebi, je voda, vodeno in je temu podobno, to je, žolč, sluz, gnoj, kri, znoj, mast, solze, loj, slina, smrkelj, sklepna maz, urin, ali karkoli drugega notranjega, pripadajočega nekomu, je voda, vodeno in je temu podobno: to se imenuje notranji element vode. Sedaj oba, notranji element vode in zunanji element vode sta enostavno element vode. In to je treba videti s primernim razumevanjem kot dejansko je : ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko to vidiš kot dejansko je, s primernim razumevanjem, postaneš razočaran z elementom vode in napraviš um brezstrasten do elementa vode.

16. Kaj, menih, je element ognja? Element ognja je lahko bodisi notranji ali zunanji. Kaj je notranji element ognja? Karkoli notranjega, kar pripada nekomu, je ogenj, ognjeno in je temu podobno, to je, s čemer se pogreješ, se stara in se porablja, in tisto s čemer to, kar je pojedeno, popito, porabljeno in okušano, postane popolnoma prebavljeno, ali karkoli drugega notranjega, kar nekomu pripada, je ogenj, ognjeno in je temu podobno: to se imenuje notranji element ognja. Sedaj oba, notranji element ognja in zunanji element ognja sta enostavno element ognja. In to je treba videti s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko to vidiš kot dejansko je, s primernim razumevanjem, postaneš razočaran z elementom ognja in napraviš um brezstrasten do elementa ognja.

17. Kaj, menih, je element zraka? Element zraka je lahko bodisi notranji ali zunanji. Kaj je notranji element zraka? Karkoli notranjega, kar pripada nekomu, je zrak, zračno in je temu podobno, to je, vetrovi, ki gredo navzgor, vetrovi, ki gredo navzdol, vetrovi v trebuhu, vetrovi v črevesju, vetrovi, ki tečejo skozi ude, vdih in izdih ali karkoli drugega notranjega, ki nekomu pripada, je zrak, zračno in je temu podobno: to se imenuje notranji element zraka. Sedaj oba, notranji element zraka in zunanji element zraka sta enostavno element zraka. In to je treba videti s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko to vidiš kot dejansko je, s primernim razumevanjem, postaneš razočaran z elementom zraka in napraviš um brezstrasten do elementa zraka.

18. Kaj, menih, je element prostora? Element prostora je lahko bodisi notranji ali zunanji. Kaj je notranji element prostora? Karkoli notranjega, kar pripada nekomu, je prostor, prostornost in je temu podobno, to je, luknje v ušesih, nosnici, ustna votlina, in ta [odprtina] kjer kaj si pojedel, popil, zaužil in okusil, to pogoltnil in kjer se to zbere in se izloča od spodaj, ali karkoli drugega notranje, kar pripada nekomu, je prostor, prostornost in temu podobno: to se imenuje notranji element prostora. Sedaj oba, notranji element prostora in zunanji element prostora sta enostavno element prostora. In to je treba videti s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko to vidiš, kot dejansko je, s primernim razumevanjem, postaneš razočaran z elementom prostora in napraviš um brezstrasten do elementa prostora.

19. Potem ostane samo zavest, očiščena in jasna.[8] Kaj spoznaš s to zavestjo? Spoznaš: ‘[To je] prijetno’; spoznaš: ‘[To je] boleče; spoznaš: ‘[To je] niti boleče niti prijetno.’ V odvisnosti od kontakta, ki se čuti kot prijetnost, nastane prijeten občutek.[9] Ko čutiš prijeten občutek, razumeš: ‘Jaz čutim prijeten občutek.’ Razumeš: ‘S prenehanjem tega kontakta, ki se čuti kot prijetnost, njegov odgovarjajoči občutek - prijeten občutek, ki je nastal v odvisnosti od tega kontakta, ki se čuti kot prijetnost – preneha in se umakne.’ V odvisnosti od kontakta, ki se čuti kot boleč, nastane boleč občutek. Ko čutiš boleč občutek, razumeš: ‘Jaz čutim boleč občutek.’ Razumeš: ‘S prenehanjem tega istega kontakta, ki se čuti kot boleč, njegov odgovarjajoči občutek - boleč občutek, ki je nastal v odvisnosti od tega kontakta, ki se čuti kot boleč - preneha in se umakne.’ V odvisnosti od kontakta, ki se čuti kot niti boleč niti prijeten nastane niti boleč niti prijeten občutek. Ko čutiš niti boleč niti prijeten občutek, razumeš: ‘Jaz čutim niti boleč niti prijeten občutek.’ Razumeš: ‘S prenehanjem tega kontakta, ki se čuti kot niti boleč niti prijeten, njegov odgovarjajoči občutek - niti boleč niti prijeten občutek, ki je nastal v odvisnosti od kontakta, ki se čuti kot niti boleč niti prijeten - preneha in se umakne.’ Menih, kot iz kontakta in trenja dveh palic za prižiganje ognja nastane toplota in nastane ogenj, in z ločitvijo in osamitvijo teh dveh palic za prižiganje ognja, ustrezna toplota preneha in se umakne; tako tudi, v odvisnosti od kontakta, ki se čuti kot prijeten … ki se čuti kot boleč … ki se čuti kot niti boleč niti prijeten, nastane niti boleč niti prijeten občutek … Razumeš: ‘S prenehanjem tega kontakta, ki se je čutil kot niti boleč niti prijeten, njegovi odgovarjajoči občutek … preneha in se umakne.’

20. Potem ostane samo mirnodušnost, prečiščena in jasna, voljna, rahla in sijoča.[10] Predpostavimo, menih, da sta vešč zlatar ali njegov vajenec pripravil peč, segrela talilni lonček, vzel nekaj zlata s kleščami in ga dal v talilni lonček. Od časa do časa bi pihal nanj, od časa do časa bi ga škropil z vodo in od časa do časa bi samo pogledal nanj. To zlato bo postalo prečiščeno, dobro prečiščeno, popolnoma prečiščeno, brezhibno, brez nečistosti, voljno, prilagodljivo in sijoče. Katerokoli vrsto zlatarskega izdelka bi želel narediti iz njega, bodisi zlato verižico ali uhane ali ogrlico ali zlat okrasek, bo ustreglo njegovemu namenu. Tako tudi, menih, potem ostane tam samo mirnodušnost, prečiščena in jasna, voljna, prilagodljiva in sijoča.

21. On razume: ‘Če bi usmeril to mirnodušnost, tako prečiščeno in jasno k področju neskončnega prostora in razvil svoj um v skladu s tem, bi ta moja mirnodušnost, podprta s tem področjem, vezana na njega, ostala za zelo dolgo časa.[11] Če bi usmeril to mirnodušnost, tako prečiščeno in jasno k področju neskončne zavesti … do področja ničnosti ... do področja niti zaznave niti nezaznave in razvil svoj um v skladu s tem, bi ta moja mirnodušnost, podprta s tem področjem, vezana na njega, ostala za zelo dolgo časa.’

22. On razume: ‘Če bi usmeril to mirnodušnost, tako prečiščeno in jasno k področju neskončnega prostora in razvil svoj um v skladu s tem, bi to bilo pogojeno.[12] Če bi usmeril to mirnodušnost, tako prečiščeno in jasno h področju neskončnega zavesti … h področju ničnosti … h področju niti zaznave niti nezaznave in razvil svoj um v skladu s tem, bi to bilo pogojeno.’ On ne tvori kakršnegakoli pogoja ali ustvari kakršnekoli volje proti tako bitnosti kot ne-bitnosti. Ker ne tvori kakršnegakoli pogoja ali tvori kakršnekoli volje proti tako bitnosti kot ne-bitnosti, se ne oprime na ničesar v tem svetu. Ko se ne oprime, ni vznemirjen. Ko ni vznemirjen, osebno doseže Nibbāno. On razume: ‘Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja’[13]

23. Če čuti prijeten občutek,[14] razume: ‘On je nestalen; ni oprijemanja na njega; ni veselja v njem.’ Če čuti boleč občutek, razume: ‘On je nestalen; ni oprijemanja na njega; ni veselja v njem’ Če čuti niti boleč niti prijeten občutek, razume: ‘On je nestalen; ni oprijemanja na njega; ni veselja v njem.’

24. Če čuti prijeten občutek, ga čuti ločenega od sebe; če čuti boleč občutek, ga čuti ločenega od sebe; če čuti niti boleč niti prijeten občutek, ga čuti ločenega od sebe. Ko čuti občutek končanja s telesom, razume: ‘Jaz čutim občutek končanja s telesom.’ Ko čuti občutek končanja z življenjem, razume: ‘Jaz čutim občutek končanja z življenjem.’[15] On razume: ‘Ob razpadu telesa, s končanjem življenja, bo vse kar se je čutilo in v kar ni navdušen, postalo hladno prav tukaj.’[16] Menih, prav tako kot gori oljna svetilka v odvisnosti od olja in stenja in ko sta olje in stenj porabljena, če na dobi več goriva, ugasne zaradi pomanjkanja goriva; tako tudi, ko čuti občutek končanja s telesom … občutek končanja z življenjem, razume: ‘Jaz čutim občutek končanja z življenjem.’ Razume: ‘Ob razpadu telesa, s končanjem življenja, bo vse kar se čuti in v čemer ne uživa, postalo hladno prav tukaj.’

25. Torej, ko ima menih [to modrost] ima najvišjo osnovanje modrosti. Zaradi tega, menih, je najvišja plemenita modrost, znanje o uničenju vsega trpljenja.[17]

26. Njegova osvoboditev, utemeljena na resnici, je neomajna. Ker lažno je, menih, tisto, kar ima lažno naravo, in resnično je tisto, kar ima nezmotno naravo – to je Nibbāna. Zato menih, ki ima [to modrost], ima najvišji temelj resnice. Zaradi tega, menih, ima najvišja plemenita resnica, Nibbāna, nezmotno naravo.

27. Prej, ko je bil nevednež, je pridobil in razvil predpostavke; sedaj jih je opustil, odrezal pri koreninah, jih napravil kakor palmin štor, odpravil, da niso več predmet nastanka v prihodnosti. Torej, ko ima menih [to odreko] ima najvišji temelj odreke. Zaradi tega, menih, je najvišja plemenita odreka, odreka vsem predpostavkam.

28. Prej, ko je bil nevednež, je izkušal pohlepnost, željo in poželenje; sedaj je to opustil, odrezal pri koreninah, to napravil kakor palmin štor, odpravil, da ni več predmet nastanka v prihodnosti. Prej, ko je bil nevednež, je izkušal jezo, zlovoljnost in sovraštvo; sedaj je to opustil, odrezal pri koreninah, to napravil kakor palmin štor, odpravil, da ni več predmet nastanka v prihodnosti. Prej, ko je bil nevednež, je izkušal nevednost in zmoto; sedaj je to opustil, odrezal pri koreninah, to napravil kakor palmin štor, odpravil, da ni več predmet nastanka v prihodnosti. Zato menih, ki ima [ta mir] ima najvišji temelj miru. Zaradi tega, menih, je najvišji plemeniti mir, umiritev poželenja, sovraštva in zmote.

29. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Človek naj ne omalovažuje modrosti, naj ohranja resnico, naj goji odreko in naj vadi za mir.’

30. ‘Plime predstav ne pometejo tega, ki stoji na teh [temeljih], in ko plime predstav nič več ne pometajo preko njega, se imenuje ‘spokojni modrijan’.[18] Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

31. Menih, ‘Jaz sem’ je predstava; ‘Jaz sem tak’ je predstava ; ‘Jaz bom’ je predstava ; ‘Jaz ne bom’ je predstava ; ‘Jaz bom imel obliko’ je predstava ; ‘Jaz bom brez oblike je predstava ; ‘Jaz bom dojemljiv’ je predstava ; ‘Jaz ne bom dojemljiv’ je predstava ; ‘Jaz bom niti dojemljiv niti nedojemljiv’ je predstava. Predstava je bolezen, predstava je tumor, predstava je kopje. S premaganjem vseh predstav, menih, se imenuješ ‘spokojni modrijan’. In modrijan, ki je spokojen, ni rojen, se ne stara, ne umre; on ni pretresen in ni vznemirjen. Ker v njem ni ničesar prisotnega, s čemer bi lahko bil rojen.[19] Ko ni rojen, kako se lahko stara? Ko se ne stara, kako lahko umre? Ko ne umre, kako je lahko pretresen? Ko ni pretresen, zakaj bi bil vznemirjen?

32. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Plime predstav ne preplavijo njega, ki stoji pred temi [temelji], in ko ga plime predstav nič več ne preplavljajo, se imenuje ‘spokojni modrijan.’ Menih, upoštevaj to kratko razlago šestih elementov.”

33. Nato je častiti Pukkusāti pomislil: “Resnično, učitelj je prišel k meni! Vzvišeni je prišel k meni! Popolno Prebujeni je prišel k meni!” Potem se je dvignil iz svojega sedeža, si uredil svoje zgornje oblačilo preko enega ramena in ko se je poklonil s svojo glavo ob nogah Blaženega, je rekel: “Častiti gospod, prestopek me je premagal, da sem si kakor bedak, zmeden in nepremišljen, dovolil nagovoriti Blaženega kot ‘prijatelj.’ Častiti gospod, naj mi Blaženi oprosti moj prestopek, ki se vidi kot tak zaradi obvladovanja sebe v prihodnosti.”

“Gotovo, menih, prestopek te je premagal, da si si kakor bedak, zmeden in nepremišljen, dovolil nagovoriti me kot ‘prijatelj.’ Ampak, ker vidiš svoj prestopek in se izboljšaš v skladu z Dhammo, ti oproščam. Ker je rast v disciplini Plemenitega, ko vidiš svoj prestopek kot tak, se poboljšaš v skladu z Dhammo in se v bodoče podvržeš odreki.”

34. “Častiti gospod, sprejel bom popolno sprejetost pod Blaženim.”

“Toda, ali so tvoja skleda in oblačila pripravljeni, menih?”

“Častiti gospod, moja skleda in oblačila niso pripravljeni.”

“Menih, Tathāgate ne dajo popolne sprejetosti tistemu, katerega skleda in oblačila niso pripravljeni.”

35. Potem se je častiti Pukkusāti, ko se je navdušil in razveselil v besedah Blaženega, dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, ga obhodil s svoje desne, odšel z namenom, da bi poiskal skledo in obleko. Ko je častiti Pukkusāti iskal skledo in obleko, ga je ubila zablodela krava.

36. Številni menihi so odšli do Blaženega in ko so se mu poklonili, so sedli na stran in mu povedali: “Častiti gospod, pripadnik naroda Pukkusāti, ki mu je Blaženi dal kratko navodilo je umrl. Kaj je njegova destinacija? Kaj je njegova bodoča smer?”

“Menihi, pripadnik naroda Pukkusāti je bil moder. On je prakticiral v skladu z Dhammo in me ni nadlegoval glede interpretacije Dhamme. Z uničenjem petih nižjih ovir se je pripadnik naroda Pukkusāti ponovno spontano pojavil [v Čistem bivališču] in bo dosegel končno Nibbāna tam, ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe

[1] Pukkusāti ga je nevedoč, da je prišlek Buddha, nagovoril z vsakdanjim nazivom “avuso.”

[2] MA: Ker je Pukkusāti že prečistil začetno prakso poti in je bil sposoben doseči četrto džhāno skozi pozornost dihanja, je Buddha začel direktno z meditaciji vpogleda z razlago najvišje praznine, ki je temelj za arahantstvo.

[3] Predstava – lastno dojemanje resnice .

[4] MA: Tukaj Buddha razloži ne-resnično eksistenco na način resnične eksistence; elementi resnično obstajajo, vendar posameznik v resnici ne obstaja. To je pomen: “To kar dojemaš kot posameznika, se sestoji iz šestih elementov. Na koncu, tukaj ni posameznika. ‘Posameznik’ je samo koncept.”

[5] Kot v MN 137.8.

[6] Štirje temelji so pojasnjeni v točkah §§12-29.

[7] MA: Analiza elementov je identična kot v MN 28.6, 11, 16, 21 in MN 62.8-12.

[8] MA: To je šesti element, ki “preostane” in ga mora Buddha še razložiti in Pukkusāti razumeti. Tukaj je razložen kot zavest, ki izvršuje delo kontemplacije vpogleda v elemente. V zavest je prav tako vključena zavest občutkov.

[9] Ta odlomek kaže pogojenost občutkov in njihovo nestalnost skozi prenehanje njihovega pogoja.

[10] MA identificira to kot mirnodušnost četrte džhāne. V skladu z MA je Pukkusāti že dosegel četrto džhāno in imel močno navezanost nanjo. Buddha najprej hvali to mirnodušnost, ki navdihne Pukkusātijevo zaupanje, potem pa ga postopno vodi do nesnovnih džhān in do dosežka poti in sadežev.

[11] Pomen je: Če doseže področje neskončnega prostora in bi umrl, ko bi še vedno bil navezan nanjo, bi bil ponovno rojen v področju neskončnega prostora in bi živel tam življenjsko dobo 20,000 eonov, ki veljajo na tem svetu. V višjih treh nematerialnih svetovih je življenjska doba predvidoma 40,000 aeonov, 60,000 aeonov in 84,000 aeonov.

[12] MA: To je rečeno z namenom, da se pokaže nevarnost v nesnovnih džhānah. Ko rečeš, “To bi bilo pogojeno,” on pokaže: “Tudi če je življenjska doba 20,000 aeonov, je to pogojeno, oblikovano, izgrajeno. Tako je nestalno, nestabilno, netrajno, prehodno. Je predmet izginotja, razpada in razkroja; tiče se rojstva, staranja in smrti, utemeljeno na trpljenju. To ni zaklonišče, prostor varnosti, zatočišče. Ko umreš kot posvetnež, se lahko še vedno ponovno rodiš v štirih stanjih prikrajšanosti.”

[13] MA pravi, da je na tej točki Pukkusāti dojel tri poti in sadeže in postal nepovratnik. Spoznal je, da je bil njegov učitelj sam Buddha, vendar ni mogel izraziti svojega spoznanja, ker je Buddha še vedno nadaljeval s svojo razlago.

[14] Ta odlomek kaže arahantovo bivanje v elementu Nibbāne z ostankom (dejavnikov pogojenega obstoja). Čeprav nadaljuje doživljati občutke, je prost hrepenenja do prijetnih občutkov, od odpora do bolečih občutkov in od nevednosti glede nevtralnih občutkov.

[15] Z doživljanjem občutkov nadaljuje samo tako dolgo, kot telo nadaljuje s svojimi življenjskimi sposobnostmi , toda ne onstran tega.

[16] To se nanaša na njegovo dosego elementa Nibbāne brez ostanka - prenehanje vse pogojene eksistence z njegovo končno smrtjo.

[17] To dopolni razlago prvega temelja, ki se začne v §13. MA pravi, da je znanje o uničenju vsega trpljenja modrost, ki pripada sadu arahantstva.

[18] “Plime izmišljanja” (maññussavā), kot bo pokazal naslednji odlomek, so misli in ideje, ki izvirajo iz treh virov izmišljanja - želje, domišljavosti in pogledov. “Spokojni modrijan” (muni santo) je arahant.

[19] To kar ni prisotno v njem je želja po bitnosti, kar vodi nazaj v novo življenje, ki sledi smrti.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / oktober 2018, rev. mar. 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information