(MN 139) Araṇavibhanga Sutta - Razlaga nekonflikta

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthiju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom razlago o nekonfliktu. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

(VODILA)

3. “Naj se ne prizadeva za užitek, ki je primitiven, vulgaren, grob, nizkoten in nekoristen in naj se ne prizadeva za samotrpinčenje, kar je boleče, nizkotno in nekoristno. Srednja pot, ki jo je odkril Tathāgata, se izogne obema ekstremoma, daje vizijo, daje vednost, vodi do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve. Naj se ve, kaj naj se hvali in kaj naj se graja, in ko se ve oboje, naj se tega niti hvali niti graja, ampak se naj poudarja le Dhamma. Naj se ve, kako definirati prijetnost, in ko to ve, naj si prizadeva za notranjo prijetnost. Naj se za hrbtom človeka ne govori, naj se javno človeku ne govori težkih besed. Naj se govori umirjeno, ne naglo. Naj se ne vztraja na lokalnem jeziku in naj se ne potepta običajne rabe. To je povzetek razlage nekonflikta.

4. ‘Naj se ne prizadeva za užitek, ki je primitiven, vulgaren, grob, nizkoten in nekoristen in naj se ne prizadeva za samotrpinčenje, ki je boleče, nizkotno in nekoristno.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Zasledovanje užitka v njem, čigar prijetnost je povezana z željami po užitkih- primitivnim, vulgarnim, grobim, nizkotnim in nekoristnim - je stanje obdano z neprijetnostjo, nevšečnostjo, obupom in vročico, in je napačna pot. Nezasledovanje užitka, čigar prijetnost je povezana z željami po užitkih - primitivnim, vulgarnim, grobim, nizkotnim in nekoristnim - je stanje brez neprijetnosti, nevšečnosti, obupa in vročice, in je pravilna pot.

Predajanje samotrpinčenju - bolečemu, nizkotnemu in nekoristnemu – je stanje, obdano z neprijetnostjo, nevšečnostjo, obupom in vročico, in je napačna pot. Nepredajanje samotrpinčenju - bolečemu, nizkotnemu in nekoristnemu - je stanje brez neprijetnosti, nevšečnosti, obupa in vročice, in je pravilna pot.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Naj se ne prizadeva za užitek, ki je primitiven, vulgaren, grob, nizkoten in nekoristen in naj se ne prizadeva za samotrpinčenje, ki je boleče, nizkotno in nekoristno.’

5. ‘Srednja pot, ki jo je odkril Tathāgata, se izogne obema tema ekstremom, daje vizijo, daje vednost, vodi do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? To je Plemenita osemčlena pot, to je, pravilen pogled, pravilna misel, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način življenja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost. Tako je bilo glede na to rečeno: ‘Srednja pot, ki jo je odkril Tathāgata, se izogne obema tema ekstremoma … do ugasnitve.’

6. ‘Vedi, kaj naj se hvali in kaj graja, in ko veš oboje, niti ne hvali niti grajaj, ampak poudarjaj le Dhammo.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

7. Kako, menihi, pride do hvaljenja in grajanja in ne poudarjanja le Dhamme? Ko rečeš: ‘Vsi tisti, ki so se lotili zasledovati užitek, katerega prijetnost je povezana z željami po užitkih - primitivnim … in nekoristnim – so obdani z neprijetnostjo, nevšečnostjo, obupom in vročico, in so stopili na napačno pot,’ tako nekoga grajaš. Ko rečeš: ‘Vsi tisti, ki se ne lotijo zasledovati užitek, katerega prijetnost je povezana z užitki - primitivnim … in nekoristnim - so brez neprijetnosti, nevšečnosti, obupa in vročice, in so stopili na pravilno pot,’ tako nekoga hvališ.

Ko rečeš: ‘Vsi tisti, ki so se lotili zasledovati samotrpinčenje - ki je boleče, nizkotno in nekoristno – so obdani z neprijetnostjo, nevšečnostjo, obupom in vročico, in so stopili na napačno pot,’ tako nekoga grajaš. Ko rečeš: ‘Vsi tisti, ki se ne predajajo v samotrpinčenje - ki je boleče, nizkotno in nekoristno – so brez neprijetnosti, nevšečnosti, obupa in vročice, in so stopili na pravilno pot,’ tako nekoga hvališ.

Ko rečeš: ‘Vsi tisti, ki niso opustili ovire bitnosti, so obdani z neprijetnostjo, nevšečnostjo, obupom in vročico, in so stopili na napačno pot,’ tako nekoga grajaš. Ko rečeš: ‘Vsi tisti, ki so opustili oviro bitnosti, so brez neprijetnosti, nevšečnosti, obupa in vročice, in so stopili na pravilno pot,’ tako nekoga hvališ. Tako pride do hvaljenja in grajanja in ne poudarjanja Dhamme.

8. In kako, menihi, ne pride niti do hvaljenja niti grajanja, ampak do poudarjanja le Dhamme? Ko ne rečeš: ‘Vsi ti, ki so se lotili predajanju v užitek, katerega prijetnost je povezana z željami po užitkih … so stopili na napačno pot,’ ampak namesto tega rečeš: ‘Predajanje užitku je stanje, ki ga obdaja neprijetnost, nevšečnost, obup in vročica, in je napačna pot,’ potem poudarjaš le Dhammo. Ko ne rečeš: ‘Vsi ti, ki se ne predajajo užitku, čigar prijetnost je povezana z užitki … so stopili na pravilno pot,’ ampak namesto tega rečeš: ‘Nepredajanje užitku je stanje brez neprijetnosti, nevšečnosti, obupa in vročice, in je pravilna pot,’ potem poudarjaš le Dhammo.

Ko ne rečeš: ‘Vsi ti, ki so se lotili zasledovanja samotrpinčenja … so stopili na napačno pot,’ ampak namesto tega rečeš: ‘Predajanje užitku je stanje, ki ga obdaja, neprijetnost, nevšečnost, obup in vročica, in je napačna pot,’ poudarjaš le Dhammo. Ko ne rečeš: ‘Vsi ti, ki se ne predajajo samotrpinčenju … so stopili na pravilno pot,’ ampak namesto tega rečeš: ‘Nepredajanje samotrpinčenju je stanje brez neprijetnosti, nevšečnosti, obupa in vročice, in je pravilna pot,’ potem ne poudarjaš le Dhamme.

Ko ne rečeš: ‘Vsi ti, ki niso opustili ovire bitnosti … so stopili na napačno pot,’ ampak namesto tega rečeš: ‘Tako dolgo, dokler ovira bitnosti ni opuščena, je tudi bitnost neopuščena,’ potem poudarjaš le Dhammo.

Ko ne rečeš: ‘Vsi ti, ki so opustili oviro bitnosti … so stopili na pravilno pot,’ ampak namesto tega rečeš: ‘Ko je ovira bitnosti opuščena, je bitnost tudi opuščena,’ potem poudarjaš le Dhammo.

Tako je bilo glede na to rečeno: ‘Naj se ve, kaj naj se hvali in kaj graja in ko se ve oboje, naj se niti hvali niti graja, ampak se naj poudarja le Dhammo.’

9. ‘Potrebno je vedeti, kako določiti prijetnost. Ko se to ve, si prizadevaj za prijetnost v samem sebi.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Menihi, obstaja pet vezi užitkov. Katerih pet? Objekti spoznani z očmi … zvoki spoznani z ušesi … vonji spoznani z nosom … okusi spoznani z jezikom … otipljivosti spoznane s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željami po užitkih in izzivajo poželenje. To je pet vezi užitkov. Sedaj, prijetnost in veselje, ki nastaneta v odvisnosti od teh petih vezi užitkov, se imenuje užitek - umazana prijetnost, groba prijetnost, nizkotna prijetnost. O tej vrsti prijetnosti pravim, da naj se zanjo ne prizadeva, da naj se je ne razvije, da naj se je ne goji in da naj se je boji.

Menihi, popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti … drugi stopnji zbranosti … tretji stopnji zbranosti … četrti stopnji zbranosti. To se imenuje blaženost odpovedi, blaženost samote, blaženost miru, blaženost prebujenja. O tej vrsti prijetnosti pravim, da naj se zanjo prizadeva, se jo razvije, se jo goji in se je ne boji.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Potrebno je vedeti, kako določiti prijetnost. Ko se to ve, si prizadevaj za prijetnost v samem sebi.’

10. ‘Ne govori za hrbtom človeka in ne govori javno človeku težkih besed.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Menihi, ko veš, da je zahrbten govor neresnica, netočen in nekoristen, ga za nobeno ceno ne smeš izgovoriti. Ko veš, da je zahrbten govor resnica, pravilen in nekoristen, moraš vaditi, da ga ne izgovoriš. Toda, ko veš, da je zahrbten govor resnica, točen in koristen, ga lahko izgovoriš, ko poznaš čas za to.

Menihi, ko veš, da je javen oster govor neresničen, netočen in nekoristen, ga za nobeno ceno ne smeš izgovoriti. Ko poznaš, da je javen oster govor resničen, pravilen in nekoristen, ga za nobeno ceno ne smeš izgovoriti. Toda, ko veš, da je javen oster govor resnica, točen in koristen, ga lahko izgovoriš, ko poznaš čas za to.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Ne govori zahrbtno in v obraz ne govori ostro.’

11. ‘Govori umirjeno, ne hitro.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Menihi, ko govoriš hitro, se ti telo utrudi in srce postane vznemirjeno, glas se napne in grlo postane hripavo in govor tega, ki govori hitro, je nejasen in težko razumljiv.

Menihi, ko govoriš umirjeno, se ti telo ne utrudi niti tvoje srce ne postane vznemirjeno, glas ni napet niti grlo ne postane hripavo in govor tega, ki govori umirjeno, je jasen in lahko razumljiv.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Govori počasno, ne hitro.’

12. ‘Ne vztrajaj na lokalnem jeziku in ne poteptaj običajne rabe.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Kako, menihi, pride do vztrajanja na lokalnem jeziku in poteptanja običajne rabe? Menihi, v različnih krajih imenujejo isto stvar ‘krožnik’ [pāti], ‘skleda’ [patta], ‘posoda’ [vittha], ‘skledica’ [serāva], ‘ponev’ [dhāropa], ‘lonec’ [poṇa], ali ‘skodela’ [pisīla]. Kakorkoli jo imenujejo v takšnem in takšnem kraju, človek govori skladno, se trdno drži [tega izraza] in vztraja: ‘Samo to je pravilno, karkoli drugega je napačno.’ Tako je prišlo do vztrajanja na lokalnem jeziku in poteptanja običajne rabe.

In kako, menihi, pride do nevztrajanja na lokalnem jeziku in nepoteptanja običajne rabe? Tako, menihi, v različnih krajih imenujejo isto stvar ‘krožnik’ … ali ‘skodela.’ Kakorkoli ga imenujejo v takšnem in takšnem kraju, brez oklepanja [za ta izraz] človek govori skladno, misleč: ‘Ti častiti, izgleda, govorijo z ozirom na to.’ Tako obstaja nevztrajanje na lokalnem jeziku in nepoteptanje običajne rabe.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Ne vztrajaj na lokalnem jeziku, in ne poteptaj običajne rabe.’

(STANJA S KONFLIKTOM IN STANJA BREZ KONFLIKTA)

13. Menihi, prizadevanje za užitki, katerih prijetnost je povezana z željami po užitkih - primitivnim … in nekoristnim – je stanje obdano z neprijetnostjo, nevšečnostjo, obupom in vročico in je napačna pot. Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, prekinitev zasledovanja užitkov, katerih prijetnost je povezana z željami po užitkih - primitivnim … in nekoristnim – je stanje brez neprijetnosti, nevšečnosti, obupa in vročice, in je pravilna pot. Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, zasledovanje samotrpinčenja - boleče, nizkotno in nekoristno - je stanje obdano z neprijetnostjo, nevšečnostjo, obupom in vročico, in je napačna pot. Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, prekinitev zasledovanja samotrpinčenja - bolečega, nizkotnega, in nekoristnega – je stanje brez neprijetnosti, nevšečnosti, obupa in vročice, in je pravilna pot. Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, Srednja pot, ki jo je odkril Tathāgata se izogiba obeh teh ekstremov, daje vizijo, daje vednost, vodi do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve. To je stanje brez neprijetnosti … in je pravilna pot. Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, hvaljenje in grajanja in propad poudarjanja le Dhamme je stanje obdano z neprijetnostjo in je napačna pot. Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, nehvaljenje in negrajanje in poudarjanje le Dhamme je stanje brez neprijetnosti … in je pravilna pot. Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, užitek - umazana prijetnost, groba prijetnost, nizkotna prijetnost je stanje obdano z neprijetnostjo … in je napačna pot. Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, blaženost odpovedi, blaženost samote, blaženost miru, blaženost prebujenja je stanje brez neprijetnosti... in je pravilna pot. Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, zahrbten govor, ki je neresnica, nepravilen in nekoristen je stanje obdano z neprijetnostjo … Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, zahrbten govor, ki je resnica, pravilen in nekoristen je stanje obdano z neprijetnostjo … Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, zahrbten govor, ki je resnica, pravilen in koristen je stanje brez neprijetnosti … Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, javen oster govor, ki je neresnica, nepravilen in nekoristen je stanje obdano z neprijetnostjo … Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, javen oster govor, ki je resnica, pravilen in nekoristen je stanje obdano z neprijetnostjo … Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, javen oster govor, ki je resnica, pravilen in koristen je stanje brez neprijetnosti … Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, govor tega, ki govori hitro je stanje obdano z neprijetnostjo, nevšečnostjo, obupom in vročico, in je napačna pot. Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, govor tega, ki govori umirjeno je stanje brez neprijetnosti … Torej, to je stanje brez konflikta.

Menihi, vztrajanje na lokalnem jeziku in poteptanje običajne rabe je stanje, ki je obdano z neprijetnostjo … Torej, to je stanje s konfliktom.

Menihi, nevztrajanje na lokalnem jeziku in nepoteptanje normalne rabe je stanje brez neprijetnosti, nevšečnosti, obupa in vročice, in je pravilna pot. Torej, to je stanje brez konflikta.

14. Torej, menihi, prakticirati morate tako: ‘Poznali bomo stanje s konfliktom in bomo poznali stanje brez konflikta, in ko bomo to poznali, bomo stopili na pot brez konflikta.’ Menihi, Subhūti je pripadnik naroda, ki je stopil na pot brez konflikta.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.