(MN 138) Uddesavibhanga Sutta - Razlaga povzetka

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom povzetek in njegovo razlago. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

3. “Menihi, menih naj preiskuje stvari na takšen način, da medtem ko jih preiskuje, njegovo zavedanje zunanje ni raztreseno niti ne razpršeno notranje, in ker je brez predpostavke, ne postane vznemirjen. Če njegovo zavedanje zunanje ni raztreseno in razpršeno niti ni obtičalo notranje, in če brez predpostavke ne postane vznemirjen, potem za njega ni nastanka trpljenja – rojstva, staranja in smrti v prihodnosti.”

4. To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Ko je to povedal, se je Vzvišeni dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče.

5. Kmalu po tem, ko je Blaženi odšel, so menihi menili: “Sedaj, prijatelji, Blaženi se je dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, ko je podal povzetek na kratko, ne da bi razložil natančen pomen. Sedaj, kdo bo to natančno razložil?” Potem so menili: “Častiti Mahā Kaccāna je hvaljen od učitelja in cenjen od svojih modrih tovarišev v posvečenem življenju. On je sposoben razlage natančnega pomena. Kaj če gremo do njega in ga vprašamo o pomenu tega.”

6. In menihi so odšli do častitega Mahā Kaccāne in izmenjali z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, so sedli na stran in mu povedali, kaj se je zgodilo in dodali: “Naj nam častiti Mahā Kaccāna to razloži.”

7. [Častiti Mahā Kaccāna je odgovoril:] “Prijatelji, to je tako, kot da človek, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, misli, da se srčevino lahko najde med vejami in listi velikega drevesa, ki stoji in poseduje v sebi srčevino, potem ko je prezrl korenine in deblo. In tako je tudi z vami, častiti gospodje, ko menite, da bi me morali vprašati o pomenu tega, potem ko ste prezrli Blaženega, ko ste se osebno srečali z učiteljem. Glede védenja, Blaženi vé; videnja, on vidi; on je vizija, on je znanje, on je Dhamma, on je sveti; on je ta, ki govori, ki razglaša, je razlagalec pomena, je podeljevalec nesmrtnosti, gospodar Dhamme, Tathāgata. Takrat je bil čas, ko bi morali vprašati Blaženega o pomenu. Kot vam pove, tako bi si morali to zapomniti.”

8. “Gotovo, prijatelj Kaccāna, ko vé, Blaženi vé; ko vidi, on vidi; on je vizija … Tathāgata. To je bil čas, ko bi morali vprašati Blaženega po pomenu. Kot nam pove, tako bi si morali to tudi zapomniti. Vendarle, častiti Mahā Kaccāna je hvaljen od učitelja in cenjen od svojih modrih tovarišev v posvečenem življenju. Častiti Mahā Kaccāna je sposoben razložiti natančen pomen tega povzetka, ki ga je na kratko podal Blaženi, ne da bi razložil natančen pomen. Naj ga častiti Mahā Kaccāna razloži in naj mu to ne bo nadležno.”

9. “Potem poslušajte, prijatelji, in skrbno pazite, kaj bom povedal.” “Da, prijatelj,” so odgovorili menihi. Častiti Mahā Kaccāna je rekel:

10. “Kako, prijatelji, se zavedanje ima za ‘zunanje raztreseno in razpršeno’?[1] Ko je menih videl obliko z očmi, če njegovo zavedanje sledi znaku oblike, je povezano in ovirano z zadovoljitvijo v znaku oblike,[2] ovirano z oviro zadovoljitve v znaku oblike, potem se njegovo zavedanje ima za ‘zunanje raztreseno in razpršeno.’

Ko je slišal zvok z ušesi … vohal vonj z nosom … okušal okus z jezikom … se dotikal tipnega s telesom … spoznal umski predmet z umom, če njegovo zavedanje sledi znaku umskega predmeta, je povezano in ovirano z zadovoljitvijo v znaku umskega predmeta, ovirano z oviro zadovoljitve v znaku umskega predmeta, potem se njegovo zavedanje ima za ‘zunanje raztreseno in razpršeno.’

11. In kako, prijatelji, se zavedanje ima za ‘zunanje ne raztreseno in razpršeno’? Ko je menih videl obliko z očmi, če njegovo zavedanje ne sledi znaku oblike, ni povezano in ovirano z zadovoljitvijo v znaku oblike, ni ovirano z oviro zadovoljitve v znaku oblike, potem se njegovo zavedanje ima za ‘zunanje ne raztreseno in razpršeno.’

Ko je slišal zvok z ušesom … vohal vonj z nosom … okušal okus z jezikom … se dotikal tipnega s telesom … spoznal umski predmet z umom, če njegovo zavedanje ne sledi znaku umskega predmeta, ni povezano in ovirano z zadovoljitvijo v znaku umskega predmeta, ni ovirano z oviro zadovoljitve v znaku umskega predmeta, potem se njegovo zavedanje ima za ‘zunanje ne raztreseno in razpršeno.’

12. In kako, prijatelji, se um ima za ‘notranje obtičalega’?[3] Popolnoma odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, menih vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. Če njegovo zavedanje sledi zadovoljstvu in prijetnosti rojenima v samoti, je povezan in oviran z zadovoljitvijo v zadovoljstvu in prijetnosti rojenima v samoti, potem se njegovi um ima za ‘notranje obtičalega.’

13. Spet, z umirjanjem misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi jhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz zbranosti. Če njegovo zavedanje sledi zadovoljstvu in prijetnosti, ki sta rojena iz zbranosti … potem se njegovi um ima za ‘notranje obtičalega.’

14. Spet, z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, menih biva in mirnodušnost, in pozoren in popolnoma zavesten, vendar z občutkom prijetnosti s telesom, vstopi in biva v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, ta, ki biva v sreči.’ Če njegovo zavedanje sledi mirnodušnosti … potem se njegovi um ima za ‘notranje obtičalega.’

15. Spet, z opustitvijo užitka in bolečine in s predhodnim izginotjem veselja in bridkosti, menih vstopi in biva v četrti jhāni, kar je niti-bolečina-niti-prijetnost in čistost pozornosti zaradi mirnodušnost. Če njegovo zavedanje sledi niti-bolečini-niti-prijetnosti, je povezan in oviran z zadovoljitvijo v niti-bolečini-niti-prijetnosti, je oviran z oviro zadovoljitve v niti-bolečini-niti-prijetnosti, potem se njegovi um ima za ‘notranje obtičalega.’ Tako se um ima za ‘notranje obtičalega.’

16. In kako, prijatelji, se um ima za ‘notranje ne obtičalega’? Popolnoma odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, menih vstopi in biva v prvi jhāni … Če njegovo zavedanje ne sledi zadovoljstvu in prijetnosti rojenima v samoti, ni povezan in oviran z zadovoljitvijo v zadovoljstvu in prijetnosti rojenima v samoti, ni oviran z oviro zadovoljitve v zadovoljstvu in prijetnosti rojenima v samoti, potem se njegovi um ima za ‘notranje ne obtičalega.’

17. Spet, z umirjanjem misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi jhāni … Če njegovo zavedanje ne sledi zadovoljstvu in prijetnosti rojenima v zbranosti … potem se njegovi um ima za ‘notranje ne obtičalega.’

18. Spet, z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, menih … vstopi in biva v tretji jhāni … Če njegovo zavedanje ne sledi mirnodušnosti … potem se njegovi um ima za ‘notranje ne obtičalega.’

19. Spet, z opustitvijo užitka in bolečine … menih vstopi in biva v četrti jhāni … Če njegovo zavedanje ne sledi niti-bolečini-niti-prijetnosti, ni povezan in oviran z zadovoljitvijo v niti-bolečini-niti-prijetnosti, ni oviran z oviro zadovoljitve v niti-bolečini-niti-prijetnosti, potem se njegov um uma za ‘notranje ne obtičalega.’ Tako se um ima za ‘notranje ne obtičalega.’

20. Kako, prijatelji, obstaja vznemirjenost zaradi predpostavke? Nepoučena navadna oseba, ki se ne ozira na plemenite in je neizkušena in nedisciplinirana v njihovi Dhammi, ki se ne ozira na prave ljudi in je neizkušena in nedisciplinirana v njihovi Dhammi, ima snov za sebstvo ali kot da je sebstvo iz snovi ali kot da je snov v sebstvu ali kot da ima sebstvo snov. Ta njegova snov se spremeni in postane drugačna. S spremembo in ko je postala drugačna od te snovi, je njegovo zavedanje postalo preveč zaposleno s spremembo snovi. Vznemirjena mentalna stanja, rojena iz prevelike zaposlenosti s spremembo snovi nastanejo skupaj in preveč zaposlujejo njegov um. Ker je njegov um preveč zaposlen, je tesnoben, v stiski in zaskrbljen in zaradi predpostavke postane vznemirjen.[4]

On ima občutek kot sebstvo … On ima zaznavo kot sebstvo … On ima tvorbe kot sebstvo … On ima zavedanje kot sebstvo ali kot da ima sebstvo zavedanje ali zavedanje kot da je v sebstvu ali kot da je sebstvo v zavedanju. To njegovo zavedanje se spremeni in postane drugačno. S spremembo in nastankom drugačnega zavedanja, je njegovo zavedanje preveč zaposleno s spremembo zavedanja. Vznemirjena stanja uma, rojena iz prevelike zaposlitve s spremembo zavedanja, nastanejo skupaj in preveč zaposlujejo njegov um. Ker je njegov um preveč zaposlen, je tesnoben, v stiski in zaskrbljen in zaradi predpostavke postane vznemirjen. Takšna je vznemirjenost zaradi predpostavke.

21. In kako, prijatelji, obstaja ne-zmedenost zaradi ne-predpostavke? Dobro poučeni plemeniti učenec, ki se ozira na plemenite in je izkušen in discipliniran v njihovi Dhammi, ki se ozira na prave ljudi in je izkušen in discipliniran v njihovi Dhammi, nima snovi za sebstvo ali kot da ima sebstvo snov ali kot da je snov v sebstvu ali kot da je sebstvo v snovi. Ta njegova snovi se spremeni in postane drugačna. S spremembo in ko postane ta snov drugačna od te snovi, njegovo zavedanje ni preveč zaposleno s spremembo snovi. Vznemirjena stanja uma, rojena iz prevelike zaposlenosti s spremembo snovi, ne nastanejo skupaj in preveč ne zaposlujejo njegovega uma. Ker njegov um ni preveč zaposlen, ni tesnoben, v stiski in zaskrbljen in ker nima predpostavke, ne postane vznemirjen.

On nima občutka za sebstvo … On nima zaznav za sebstvo … On nima tvorb za sebstvo … On nima zavedanja za sebstvo ali sebstva kot da ima zavedanje ali zavedanje kot da je v sebstvu ali kot da je sebstvo v zavedanju. To njegovo zavedanje se spremeni in postane drugačno. S spremembo in ko postane drugačno od tega zavedanja, njegovo zavedanje ni preveč zaposleno s spremembo zavedanja. Vznemirjena stanja uma rojena iz prevelike zaposlenosti s spremembo zavedanja ne nastanejo skupaj in ne ostanejo preveč zaposlovati njegovega uma. Ker njegov um ni preveč zaposlen, on ni tesnoben, v stiski in zaskrbljen, in ker nima predpostavke, ne postane vznemirjen. Tako je, ko ni zmedenosti, ker ni predpostavke.

22. Prijatelji, ko se je Blaženi dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, po tem ko je podal na kratko povzetek, ne da bi razložil natančen pomen, ki je: ‘Menihi, menih bi moral preiskati stvari na tak način, da medtem ko jih preiskuje, njegovo zavedanje ni zmedeno in razpršeno zunanje niti ni obtičalo notranje, in brez predpostavke on ne postane vznemirjen. Če njegovo zavedanje ni zmedeno in razpršeno zunanje niti ni obtičalo notranje, in če brez predpostavke ne postane vznemirjen, potem za njega tu ni nastajanja trpljenja – rojstva, staranja in smrti v prihodnosti,’ jaz razumem, da je takšen natančen pomen tega povzetka. Sedaj, prijatelji, če želite, pojdite do Blaženega in ga vprašajte glede pomena tega. Kot vam Blaženi razloži, tako si to zapomnite.”

23. Potem so se menihi, ko so se navdušili in razveselili v besedah častitega Mahā Kaccāna, dvignili iz njihovih sedežev in odšli do Blaženega. Ko so se mu poklonili, so sedli na stran in povedali Blaženemu vse, kar se je zgodilo po tem, ko je odšel in dodali: “Potem, častiti gospod, smo odšli do častitega Mahā Kaccāne in ga vprašali glede pomena. Častiti Mahā Kaccāna nam je razložil pomen s temi izrazi, trditvami in frazami.”

24. “Mahā Kaccāna je moder, menihi, Mahā Kaccāna ima veliko modrosti. Če bi me vprašali o pomenu tega, bi vam ga razložil na isti način, kot vam ga je razložil Mahā Kaccāna. Takšen je njegov pomen in tako bi si ga morali zapomniti.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe

[1] MA: Zavedanje je “zunanje raztreseno in razpršeno” med zunanjimi predmeti takrat, ko se pojavi navezanost do zunanjega predmeta.

[2]  MT: Oblika sama se imenuje znak oblike (rūpanimitta) ker je vzrok za nastanek nečistosti. Nekdo “mu sledi” zaradi želje.

[3]  MA: Um je “notranje obtičal” zaradi navezanosti na notranji predmet. Samo besedilo sutte ima prehod od viññāne (zavedanja) v Buddhovem povzetku do citte (uma) v Mahā Kaccānovi razlagi.

[4]  Vznemirjenost tako pride od pomanjkanja kakršnekoli stalne esence v stvareh, ki lahko zagotovijo zatočišče pred trpljenjem, ki nastane zaradi njihove spremembe in nestabilnosti.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / oktober 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.