(MN 137) Saḷāyatanavibhanga Sutta – Razlaga šestih področij

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom razlago šestih področij. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

3. “Šest notranjih področij bi morali razumeti. Šest zunanjih področij bi morali razumeti. Šest razredov zavedanja bi morali razumeti. Šest razredov kontakta bi morali razumeti. Osemnajst vrst mentalnega raziskovanja bi morali razumeti. Šestintrideset položajev bitja bi morali razumeti. V tem pogledu, v odvisnosti od tega, opusti to. Obstajajo tri področja pozornosti, ki jo Plemeniti gojijo, gojijo, kar je Plemeniti učitelj pripravljen učiti skupino. Med učitelji vadbe se on imenuje neprimerljivi vodja oseb, ki jih je potrebno ukrotiti. To je povzetek razlage šestkratnega področja.

4. ‘Šest notranjih področij bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja očesno področje, ušesno področje, nosno področje, jezično področje, telesno področje in umsko področje. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest notranji področij bi morali razumeti.’

5. ‘Šest zunanjih področij bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja področje oblike, področje zvoka, področje vonja, področje okusa, področje tipnosti in področje umskih predmetov. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest zunanjih področij bi morali razumeti.’

6. ‘Šest razredov zavedanja bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja očesno zavedanje, ušesno zavedanje, nosno zavedanje, jezično zavedanje, telesno zavedanje in umsko zavedanje. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest razredov zavedanja bi morali razumeti.’

7. ‘Šest razredov kontakta bi morali razumeti.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja očesni kontakt, ušesni kontakt, nosni kontakt, jezični kontakt, telesni kontakt, in umski kontakt. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Šest razredov kontakta bi morali razumeti.’

8. ‘Osemnajst vrst mentalnega raziskovanja bi morali razumeti.’[1] Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Ko gledaš obliko z očmi, raziskuješ obliko, ki ustvari veselje, raziskuješ obliko, ki ustvari bridkost, raziskuješ obliko, ki ustvari mirnodušnost.[2] Ko poslušaš zvok z ušesi … Ko vohaš vonj z nosom … Ko okušaš okus z jezikom … Ko se dotikaš tipnega s telesom … Ko prepoznavaš umski predmet z umom, raziskuješ umski predmet, ki ustvari veselje, raziskuješ umski predmet, ki ustvari bridkost, raziskuješ umski predmet, ki ustvari mirnodušnost. Tako obstaja šest vrst raziskovanja veselja, šest vrst raziskovanja bridkosti in šest vrst raziskovanja mirnodušnosti. Zato je bilo glede na to rečeno: ‘Osemnajst vrst mentalnega raziskovanja bi morali razumeti.’

9. ‘Šestintrideset stanj bitja bi morali razumeti.’[3] Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja šest vrst veselja, ki temeljijo na posvetnem življenju in šest vrst veselja, ki temeljijo na odpovedi.[4] Obstaja šest vrst bridkosti, ki temeljijo na posvetnem življenju in šest vrst bridkosti, ki temeljijo na odpovedi. Obstaja šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na posvetnem življenju in šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na odpovedi.

10. Katerih je šest vrst veselja, ki temeljijo na posvetnem življenju? Ko jemlješ kot korist pridobitev oblik, po katerih se hrepeni z očmi, so zaželene, prijetne, razveseljive in združene s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kaj je bilo predhodno pridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in se spremenilo - se pojavi veselje. Takšno veselje se imenuje veselje, ki temelji na posvetnem življenju.

Ko jemlješ kot korist pridobitev zvokov, spoznanih z ušesi … pridobitev vonjev, spoznanih z nosom … pridobitev okusov, spoznanih z jezikom … pridobitev tipnosti, spoznanih s telesom … pridobitev umskih predmetov spoznanih z umom, po katerih se hrepeni z očmi, so zaželeni, prijetni, razveseljivi in združeni s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kaj je bilo predhodno pridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in se spremenilo - se pojavi veselje. To je šest vrst veselja, ki temeljijo na posvetnem življenju.

11. Katerih je šest vrst veselja, ki temeljijo na odpovedi? Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanjem oblik vidiš, kot dejansko je s primerno modrostjo, da so oblike tako prej in sedaj vse nestalne, trpljenje in predmet sprememb, se pojavi veselje. Takšno veselje se imenuje veselje, ki temelji na odpovedi.[5]

Ko s poznavanjem nestalnosti, spremembe, izginevanja in prenehanjem zvokov … vonjev … okusov … tipnosti … umskih predmetov vidiš, kot dejansko je s primerno modrostjo, da so umski predmeti tako prej in sedaj vsi nestalni, trpljenje in predmet sprememb, se pojavi veselje. Takšno veselje se imenuje veselje, ki temelji na odpovedi. To je šest vrst veselja, ki temeljijo na odpovedi.

12. Katerih je šest vrst bridkosti, ki temeljijo na posvetnem življenju? Ko jemlješ kot nepridobitev  nepridobljene oblike, spoznane z očmi, po katerih se hrepeni z očmi, so zaželene, prijetne, razveseljive in združene s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kaj predhodno ni bilo pridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in se spremenilo – se pojavi bridkost. Takšna bridkost kot je ta, se imenuje bridkost, ki temelji na posvetnem življenju.

Ko jemlješ kot nepridobitev nepridobljene zvoke spoznane z ušesi … nepridobljene vonje spoznane z nosom … nepridobljene okuse spoznane z jezikom … nepridobljene tipnosti spoznane s telesom … nepridobljene umske predmete spoznane z umom, ki so zaželeni, prijetni, razveseljivi in združeni s posvetnostjo - ali ko se spomniš, kaj predhodno ni bilo pridobljeno, kaj je umrlo, izginilo in se spremenilo – se pojavi bridkost. Takšna bridkost kot je ta, se imenuje bridkost, ki temelji na posvetnem življenju. To je šest vrst bridkosti, ki temeljijo na posvetnem življenju.

13. Katerih je šest vrst bridkosti, ki temeljijo na odpovedi? Ko, s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanjem oblik vidiš, da so oblike tako prej in sedaj vse nestalne, trpljenje in predmet sprememb, to povzroči hrepenenje po vrhunski osvoboditvi: ‘Kdaj bom vstopil in bival v tem področju, v katerega so plemeniti sedaj vstopili in v njem bivajo?’[6]V njem, ki povzroči takšno hrepenenje po vrhunski osvoboditvi se pojavi bridkost, s tem hrepenenjem, kot pogojem. Takšna bridkost kot je ta, se imenuje bridkost, ki temelji na odpovedi.

Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanja zvokov … vonjev … okusov … tipnosti … umskih predmetov, vidiš kot dejansko je s primerno modrostjo, da so umski predmeti tako prej in sedaj vsi nestalni, trpljenje in predmet sprememb, povzročiš hrepenenje po vrhunski osvoboditvi: ‘Kdaj bom vstopil in bival v tem področju, v katerega so plemeniti sedaj vstopili in v njem bivajo?’ V njem, v katerem se povzroči takšno hrepenenje po vrhunski osvoboditvi se pojavi bridkost, s tem hrepenenjem, kot pogojem. Takšna bridkost kot je ta, se imenuje bridkost, ki temelji na odpovedi. To je šest vrst bridkosti, ki temeljijo na odpovedi.

14. Katerih je šest vrst mirnodušnost, ki temeljijo na posvetnem življenju? Pri gledanju oblike z očmi se pojavi mirnodušnost v neumni zaslepljeni navadni osebi, v nepoučeni navadni osebi, ki ni osvojila svojih omejitev ali osvojila rezultatov [dejanja] in ki je slepa za nevarnost. Takšna mirnodušnost kot je ta, ne presega oblike; zato se imenuje mirnodušnost, ki temelji na posvetnem življenju.[7]

Pri poslušanju zvoka z ušesi … Pri vohanju vonja z nosom … Pri okušanju okusa z jezikom … Pri dotikanju tipnega s telesom … Pri spoznavanju umskega predmeta z umom, se pojavi mirnodušnost v neumni zaslepljeni navadni osebi, v nepoučeni navadni osebi, ki ni osvojila svojih omejitev ali osvojila rezultatov [dejanja] in ki je slepa za nevarnost. Takšna mirnodušnost kot je ta, ne presega umskega predmeta; zato se imenuje mirnodušnost, ki temelji na posvetnem življenju. To je šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na posvetnem življenju.

15. Katerih je šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na odpovedi? Ko, s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanja oblik, vidiš kot dejansko je s primerno modrostjo, da so oblike tako prej in sedaj vse nestalne, trpljenje in predmet sprememb, se pojavi mirnodušnost. Takšna mirnodušnost kot je ta, presega obliko; zato se imenuje mirnodušnost, ki je osnovana na odpovedi.[8]

Ko s poznavanjem nestalnosti, sprememb, izginevanja in prenehanja zvokov … vonjev … okusov … tipnosti … umskih predmetov, vidiš kot dejansko je s primerno modrostjo, da so umski predmeti tako prej in sedaj vsi nestalni, trpljenje in predmet sprememb, se pojavi mirnodušnost. Takšna mirnodušnost kot je ta, presega umski predmet; zato se imenuje mirnodušnost, ki je osnovana na odpovedi. To je šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na odpovedi.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Šestintrideset stanj bitja bi morali razumeti.’

16. ‘V tem pogledu, v odvisnosti od tega, opusti to.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Tako, menihi, v odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst veselja, ki temeljijo na odpovedi, opustite in se dvignite nad šest vrst veselja, ki temeljijo na posvetnem življenju. Tako so opuščene; tako so obvladane. V odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst bridkosti, ki temeljijo na odpovedi, opustite in se dvignite nad šest vrst bridkosti, ki temeljijo na posvetnem življenju. Tako so opuščene; tako so obvladane. V odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na odpovedi, opustite in se dvignite nad šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na posvetnem življenju. Tako so opuščene; tako so obvladane.

V odvisnosti in z zanašanjem na šest vrst o veselja, ki temeljijo na odpovedi, opustite in se dvignite nad šest vrst bridkosti, ki temeljijo na odpovedi. Tako so opuščene; tako so obvladane. V odvisnosti in z nanašanjem na šest vrst mirnodušnosti, ki temeljijo na odpovedi, opustite in se dvignite nad šest vrst veselja, ki temeljijo na odpovedi. Tako so opuščena; tako so obvladana.

17. Obstaja, menihi, mirnodušnost, ki je raznovrstna, temelječa na raznolikosti; in obstaja mirnodušnost, ki je poenotena, temelječa na enosti.

18. In kaj, menihi, je mirnodušnost, ki je raznovrstna, temelječa na raznolikosti? Obstaja mirnodušnost glede oblik, zvokov, vonjev, okusov in tipnosti. To menihi, je mirnodušnost, ki je raznovrstna, temelji na raznolikosti.

19. In kaj, menihi, je mirnodušnost, ki je poenotena, temelječa na enosti? Obstaja mirnodušnost glede področja neskončnega prostora, področja neskončnega zavedanja, področja ničnosti in področja niti-zaznave-niti-nezaznave. To, menihi, je mirnodušnost, ki je poenotena, temelječa na enosti.

20. Tako, menihi, v odvisnosti in z zanašanjem na mirnodušnost, ki je poenotena, temelji na enosti, opustite in obvladajte mirnodušnost ki je raznovrstna, temelji na raznolikosti. Tako je opuščena; tako je obvladana.

Menihi, v odvisnosti in z zanašanjem na ne-identifikacijo, opustite in obvladajte mirnodušnost, ki je poenotena in temelji na enosti. Tako je to opuščeno; tako je obvladano.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘V tem pogledu, v odvisnosti od tega, opustite tisto.’

21. ‘Obstajajo tri osnovanja pozornosti, ki jih Plemeniti goji, za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.’[9] Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

22. Tako, menihi, sočutno in iščoč njihovo blaginjo, učitelj uči Dhammo učence zaradi sočutja: ‘To je za vaše blagostanje; to je za vašo srečo.’ Njegovi učenci nočejo slišati ali prisluhniti ali uporabiti svojega uma, da razumejo; zaidejo na kriva pota in se obrnejo stran od učiteljevega predpisa. S tem Tathāgata ni zadovoljen in ne čuti zadovoljstva; vendar on biva neomajen, pozoren in popolnoma zavedajoč se. To, menihi, se imenuje prvo osnovanje pozornosti, ki ga Plemeniti goji, za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.

23. Razen tega, menihi, sočutno in iščoč njihovo blaginjo, učitelj uči Dhammo učence zaradi sočutja: ‘To je za vaše blagostanje; to je za vašo srečo.’ Nekateri njegovi učenci ne bodo slišali ali prisluhnili ali uporabili svojega uma, da bi razumeli; oni zaidejo na kriva pota in se obrnejo stran od učiteljevega predpisa. Nekateri njegovi učenci bodo slišali in prisluhnili in uporabili svoje um, da razumejo; oni ne zaidejo na kriva pota in se ne obrnejo stran od učiteljevega predpisa. S tem Tathāgata ni zadovoljen in ne čuti zadovoljstva, in on ni nezadovoljen in ne čuti nezadovoljstva; ostaja neodvisen od obeh, zadovoljstva in nezadovoljstva in biva v mirnodušnosti, pozoren in popolnoma zavedajoč. To, menihi, se imenuje drugo osnovanje pozornosti, ki ga Plemeniti goji, za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.

24. Razen tega, menihi, sočutno in iščoč njihovo blaginjo, učitelj uči Dhammo učence zaradi sočutja: ‘To je za vaše blagostanje; to je za vašo srečo.’ Njegovi učenci bodo slišali in prisluhnili in uporabili svoj um, da razumejo; oni ne bodo zašli na kriva pota in se obrnili stran odučiteljevega predpisa. S tem je Tathāgata zadovoljen in čuti zadovoljstvo; vendar on biva neomajen, pozoren in popolnoma zavedajoč. To, menihi, se imenuje tretje osnovanje pozornosti, ki ga Plemeniti goji, za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.

Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Obstajajo tri osnovanja pozornosti, katere Plemeniti goji, za gojenje česar je Plemeniti učitelj primeren, da uči skupino.’

25. ‘Med učitelji vadbe se on imenuje neprimerljivi vodja oseb, ki jih je potrebno ukrotiti.’[10] Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

Voden od krotilca slonov, menihi, gre slon, ki ga je treba ukrotiti v eno smer – vzhod, zahod, sever ali jug. Voden od krotilca konj, menihi, gre konj, ki ga je treba ukrotiti v eno smer - vzhod, zahod, sever ali jug. Voden od krotilca volov, menihi, gre vol, ki ga je potrebno ukrotiti v eno smer - vzhod, zahod, sever ali jug.

26. Menihi, voden od Tathāgate, popolnega in popolno prebujenega, gre oseba, ki jo je potrebno ukrotiti v osem smeri.[11]

Ko ima snov, on vidi oblike: to je prva smer. Ne zaznavajoč oblik notranje, on vidi oblike zunanje: to je druga smer. Odločen je samo na osnovi lepega: to je tretja smer. S popolnim obvladovanjem zaznav oblike, z izginotjem zaznav čutnih vtisov, z nepozornostjo na zaznave različnosti, zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ on vstopi in biva v področju neskončnega prostora: to je četrta smer. S popolnim obvladovanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘zavedanje je neskončno,’ on vstopi in biva v področju neskončnega zavedanja: to je peta smer. S popolnim obvladovanjem področja neskončnega zavedanja, zavedajoč se, da ‘tam je nič,’ on vstopi in biva v področju ničnosti: to je šesta smer. S popolnim obvladovanjem področja ničnosti, on vstopi in biva v področju niti-zaznave-niti-nezaznave: to je sedma smer. S popolnim obvladovanjem področja niti-zaznave-niti-nezaznave, on vstopi in biva v prenehanju zaznave in občutka: to je osma smer.

Menihi, voden od Tathāgate, popolnega in popolno prebujenega, gre oseba, ki jo je potrebno ukrotiti, v teh osem smeri.

28. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Med učitelji vadbe je on tisti, ki se imenuje neprimerljivi vodja oseb, ki jih je treba ukrotiti.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe

[1] MA: Mentalno raziskovanje (manopavicāra) je misel in razmišljanje. Raziskuješ (ali preglejuješ, upavicārati) predmet z navzočnostjo razmišljanja (vicāra) in misel je s slednjim povezana.

[2] MA: Videnje oblike z očesnim zavedanjem, človek raziskuje obliko, ki je kot predmet vzrok veselja (bridkosti, mirnodušnosti).

[3] MA: To so stanja (pada) za bitja, ki so namenjena krožiti z eksistenco in za te, ki imajo namen prenehati s kroženjem.

[4] MA: “Temeljiti na posvetnem življenju” pomeni biti povezan z vezmi čutnega užitka; “temelječ na odpovedi” pomeni povezan z vpogledom.

[5] MA: To je veselje, ki nastane ko ustvariš vpogled in sediš in gledaš razpad tvorb s tokom ostrega in jasnega znanja vpogleda, osredotočenega na tvorbe.

[6] MA razloži “vrhunsko osvoboditev” in “to področje” kot arahantstvo. Glej MN 44.28.

[7] MA: To je mirnodušnost neznanja, ki nastane v tem, ki ni osvojil omejitev, ki jih nalagajo onesnaženja ali bodoči rezultati (dejanja). To “ne preseže oblike” ker se zatakne, pričvrsti na predmet, kot muhe na kroglico sladkorja.

[8] MA: To je mirnodušnost, ki je povezana z znanjem vpogleda. To ne postane poželjivo za željenimi predmeti, ki pridejo v območje čutil, niti ne postane jezno zaradi neželenih predmetov.

[9] Satipatthana ima tukaj očitno drugačen pomen kot običajno, kot bo to razjasnilo nadaljevanje. “Plemeniti” je Buddha.

[10] To je eden od devetih epitet Buddhe v običajnem naštevanju Buddhovih kvalitet.

[11] Teh “osem smeri” je osem osvoboditev. Glej tudi MN 77.22.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.