(MN 136) Mahākammavibhanga Sutta – Daljša razprava o dejanju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rādžagahu v Bambusovem gaju, v veveričjem zatočišču.

2. Ob tej priložnosti je častiti Samiddhi živel v gozdni koči. Popotnik Potaliputta je med pohajanjem in hojo za vadbo odšel do častitega Samiddhija in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in rekel častitemu Samiddhiju:

“Prijatelj Samiddhi, slišal sem in se naučil to iz ust asketa Gotame: ‘Telesno dejanje je nepomembno, govorno dejanje je nepomembno, samo miselno dejanje je pomembno.’ In: ‘Obstaja dosežek, ko nekdo vstopi v njega, sploh ne čuti ničesar.’”[1]

“Ne reci tako, prijatelj Potaliputta, ne reci tako. Ne predstavljaj napačno Blaženega; ni dobro napačno predstaviti Blaženega. Blaženi ne bi rekel tako: ‘Telesno dejanje je nepomembno, govorno dejanje je nepomembno, samo miselno dejanje je pomembno.’ Toda, prijatelj, obstaja ta dosežek, da ko nekdo vstopi v njega, sploh ne čuti ničesar.”

“Kako dolgo je tega, ko si šel naprej, prijatelj Samiddhi?” “Ne dolgo, prijatelj: tri leta.”

“Kaj naj rečemo starejšim menihom, ko mladi menih misli, da naj se učitelja tako brani? Prijatelj Samiddhi, ko nekdo naredi nenamerno dejanje s telesom, v govoru ali mislih, kaj čuti?”

“Ko je nekdo naredil nenamerno dejanje s telesom, v govoru ali mislih, čuti neprijetnost, prijatelj Potaliputta.”

Potem, ko ni niti pritrdil niti nepotrdil besed častitega Samiddhija, se je popotnik Potaliputta dvignil iz svojega sedeža in odšel.

3. Kmalu potem, ko je popotnik Potaliputta odšel, je častiti Samiddhi odšel do častitega Ᾱnande in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in sporočil častitemu Ᾱnandi svoj celoten razgovor s popotnikom Potaliputto. Ko mu je to povedal, mu je častiti Ᾱnanda rekel: “Prijatelj Samiddhi, ta razgovor bi morala povedati Blaženemu. Pridi, pojdiva do Blaženega in mu to povejva. Kot nama Blaženi razloži, tako to upoštevajva.” - “Da, prijatelj,” je odgovoril častiti Samiddhi.

4. Potem sta častiti Ᾱnanda in častiti Samiddhi skupaj odšla so Blaženega in ko sta se mu poklonila, sta sedla na stran. Častiti Ᾱnanda je opisal Blaženemu celoten razgovor med častitim Samiddhijem in popotnikom Potaliputto.

5. Ko je končal, je Blaženi rekel častitemu Ᾱnandi: “Ᾱnanda, jaz se niti ne spomnim, da sem kdaj srečal popotnika Potaliputta, zato kako je lahko bil tak razgovor? Čeprav bi se naj vprašanje popotnika Potaliputta analiziralo pred odgovorom, je nanj zapeljani človek odgovoril enostransko.”

6. Ko je bilo to rečeno, je častiti Udāyin rekel Blaženemu: “Častiti gospod, morda je častiti Samiddhi govoril to glede na [princip]: ‘Karkoli se čuti je vključeno v neprijetnost.’”[2]

Potem je Blaženi nagovoril častitega Ᾱnando: “Vidiš, Ᾱnanda, kako ta zapeljani človek Udāyin moti pogovor. Jaz sem vedel, Ᾱnanda, da bo prav sedaj ta zapeljani človek Udāyin neprimerno motil pogovor. Od začetka je popotnik Potaliputta vprašal o treh vrstah občutka. Ta zapeljani človek Samiddhi bi odgovoril popotniku Potaliputti pravilno, če bi, ko je tako vprašan, pojasnil: ‘Prijatelj Potaliputta, ko je nekdo naredil namerno dejanje s telesom, v govoru ali mislih [katerega rezultat] se čuti kot prijeten, čuti prijetnost. Ko je naredil namerno dejanje s telesom, v govoru ali mislih [katerega rezultat] se čuti kot boleč, čuti neprijetnost. Ko je naredil namerno dejanje s telesom, v govoru ali mislih [katerega rezultat] se čuti kot niti neprijetnost niti prijetnost, čuti niti neprijetnost niti prijetnost.’ Toda, kdo so ti neumni, nespametni popotniki drugih sekt, da lahko razumejo Tathāgatovo obširno razlago dejanja? Poslušati bi moral, Ᾱnanda, Tathāgatovo veliko razlago o dejanju.”

7. “To je čas, Blaženi, to je čas, Vzvišeni, za Blaženega, da razloži veliko razlago o dejanju. Ko slišijo to od Blaženega, si bodo menihi zapomnili.”

“Potem poslušaj, Ᾱnanda, in skrbno pazi, kaj bom povedal.” “Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ᾱnanda. Blaženi je rekel:

(ŠTIRI VRSTE POSAMEZNIKOV)

8. “Ᾱnanda, obstajajo štiri vrste posameznikov v svetu. Katere štiri? Tako nek posameznik ubija živa bitja, jemlje kar ni bilo dano, se napačno obnaša v čutnosti, laže, govori zlonamerno, govori osorno, opravlja; je pohlepen, ima sovraštvo v umu in napačen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu.

Toda, nek posameznik ubija živa bitja … in ima napačen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu.

Tako se nek posameznik vzdrži ubijanja živih bitij, jemanja tega kar ni dano, slabega obnašanja v čutnosti, laganja, zlonamernega govora, osornega govora, opravljanja; ni pohlepen, njegov um je brez sovraštva in ima pravilen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu.

Toda, nek posameznik se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanosti, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu.

9. Ᾱnanda, s pomočjo gorečnosti, prizadevanja, vdanosti, prizadevnosti in pravilne pozornosti, nek asket ali brahmin doseže takšno zbranost uma, da ko je njegov um zbran, z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeškega vidi posameznika, ki ubija živa bitja … in ima napačen pogled, in vidi, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. On pravi tako: ‘Resnično, tukaj so zla dejanja, tukaj je rezultat slabega obnašanja; ker sem videl nekoga, ki je ubil živa bitja … in ima napačen pogled, in jaz vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja … celo v peklu.’ On pravi tako: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, vsak, ki ubija živa bitja … in ima napačen pogled, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja … celo v peklu. Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo.’ Tako se trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

10. Toda, Ᾱnanda, s pomočjo gorečnosti … nek asket ali brahmin doseže takšno zbranost uma, da ko je njegov um zbran, z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeškega vidi, da posameznik, ki ubija živa bitja … in ima napačen pogled, in vidi, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. On pravi tako: ‘Resnično, ne obstaja zlih dejanj, ni rezultata slabega obnašanje; tukaj sem videl posameznika, ki ubija živa bitja … in ima napačen pogled, in vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu.’ On pravi tako: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, vsak, ki ubija živa bitja … in ima napačen pogled, se ponovno pojavi v srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo.’ Tako se trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno.’

11. Ᾱnanda, s pomočjo gorečnosti … neki asket ali brahmin doseže takšno zbranost uma, da ko je njegov um zbran, z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeškega vidi, da posameznik, ki se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, in vidi, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. On pravi tako: ‘Resnično, obstajajo dobra dejanja in obstaja rezultat dobrega obnašanja; ker sem videl posameznika, ki se je vzdržal ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled in vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu.’ On pravi tako: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, kdorkoli se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, se ponovno pojavi na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo.’ Tako se trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno.’

12. Toda, Ᾱnanda, s pomočjo gorečnosti … neki asket ali brahmin doseže takšno zbranost uma, da ko je njegov um zbran, z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeškega vidi, da posameznik, ki se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, in vidi, da se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje prikrajšanja, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. On pravi: ‘Resnično, ni dobrih dejanj in ni rezultata dobrega obnašanja; ker sem videl posameznika, ki se je vzdržal ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, in vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja … celo v peklu.’ On pravi: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, kdorkoli se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja … celo v peklu. Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo.’ Tako se trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno.’

13. V tem pogledu, Ᾱnanda, ko asket ali brahmin pravi: ‘Resnično, obstajajo zla dejanja, obstaja rezultat slabega obnašanja,’ mu to priznam. Ko pravi: ‘Videl sem posameznika, ki je ubijal živa bitja … in imel napačen pogled, in jaz vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja … celo v peklu,’ mu tudi to priznam. Toda ko pravi: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, kdorkoli se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima napačen pogled, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja … celo v peklu,’ mu tega ne priznam. In ko pravi: ‘Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo,’ tudi tega mu ne priznam. In ko se trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno,’ mu tudi tega ne priznam. Zakaj je tako? Ker je, Ᾱnanda, Tathāgatovo znanje velike razlage dejanja drugačno.

14. V tem pogledu, Ᾱnanda, ko asket ali brahmin pravi: ‘Resnično, ne obstaja zlih dejanj, ni rezultata slabega obnašanja,’ mu tega ne priznam. Ko pravi: ‘Videl sem posameznika, ki je ubil živa bitja … in imela napačen pogled, in vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu,’ mu to priznam. Toda, ko pravi: “Ob razpadu telesa, po smrti, kdorkoli ubije živa bitja … in ima napačen pogled in se ponovno pojavi na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu,’ mu tega ne priznam. In ko pravi: ‘Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo,’ mu tudi tega ne priznam. In ko se trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno,’ mu tudi tega ne priznam. Zakaj je tako? Ker je, Ᾱnanda, Tathāgatovo znanje velike razlage dejanja drugačno.

15. V tem pogledu, Ᾱnanda, ko asket ali brahmin pravi: ‘Resnično, obstajajo dobra dejanja, obstaja rezultat dobrega obnašanja,’ mu to priznam. In ko pravi: ‘Videl sem posameznika, ki se je vzdržal ubijanja živih bitij … in imel pravilen pogled, in vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu,’ mu prav tako priznam. Toda, ko pravi: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, kdorkoli se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, se ponovno pojavi na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu,’ mu tega ne priznam. In ko pravi: ‘Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo,’ mu tega prav tako ne priznam. In ko se trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno,’ mu tudi tega ne priznam.. Zakaj je tako? Ker je, Ᾱnanda, Tathāgatovo znanje velike razlage dejanja drugačno.

16. V tem pogledu, Ᾱnanda, ko asket ali brahmin pravi: ‘Resnično, ne obstaja dobrih dejanj, ni rezultata dobrega obnašanja,’ mu tega ne priznam. Ko pravi: ‘Videl sem posameznika, ki se je vzdržal ubijanja živih bitij … in imel pravilen pogled, in vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja … celo v peklu,’ mu to priznam. Toda, ko pravi: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, kdorkoli se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja … celo v peklu,’ mu tega ne priznam. In ko pravi: ‘Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo,’ mu tega prav tako ne priznam. In ko se trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno,’ mu tudi tega ne priznam. Zakaj je tako? Ker je, Ᾱnanda, Tathāgatovo znanje velike razlage dejanja drugačno.

(RAZLAGA POSLEDIC DEJANJA)

17. V tem pogledu, Ᾱnanda, kar se tiče posameznika, ki ubije živa bitja … in ima napačen pogled, in se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje prikrajšanja … celo v peklu: je bodisi prej storil zlo dejanje, ki se čuti kot neprijetnost ali je kasneje napravil zlo dejanje, ki se čuti kot neprijetnost ali je ob času smrti pridobil in prevzel napačen pogled. Zaradi tega se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja … celo v peklu. In ker je tukaj ubil živa bitja … in je imel napačen pogled, bo izkusil rezultat tega bodisi tukaj in sedaj ali v njegovem naslednjem ponovnem rojstvu ali v nekem naslednjem življenju.[3]

18. V tem pogledu, Ᾱnanda, kar se tiče posameznika, ki ubije živa bitja … in ima napačen pogled, in se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v srečnem kraju, celo v nebeškem svetu: je bodisi prej storil dobro dejanje, ki se čuti kot prijetno ali je kasneje storil dobro dejanje, ki se čuti kot prijetno ali je ob času smrti pridobil in prevzel pravilen pogled.[4] Zaradi tega, se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. Toda, ker je ubil živa bitja … in je imel napačen pogled, bo izkusil rezultat tega bodisi tukaj in sedaj ali v njegovem naslednjem ponovnem rojstvu ali v nekem naslednjem življenju.

19. V tem pogledu, Ᾱnanda, kar se tiče posameznika, ki se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, in se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu: on je bodisi prej storil dobro dejanje, ki se čuti kot prijetno ali je kasneje storil dobro dejanje, ki se čuti kot prijetno ali je ob času smrti pridobil in prevzel pravilen pogled. Zaradi tega, se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. In ker se je vzdržal ubijanja živih bitij … in je imel napačen pogled, bo izkusil rezultat tega bodisi tukaj in sedaj ali v njegovem naslednjem ponovnem rojstvu ali v nekem naslednjem življenju.

20. V tem pogledu, Ᾱnanda, kar se tiče posameznika, ki se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, in se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje prikrajšanja ... celo v peklu: on je bodisi prej storil zlo dejanje, ki se čuti kot neprijetnost ali je kasneje storil zlo dejanje, ki se čuti kot neprijetnost ali je ob času smrti pridobil in prevzel napačen pogled. Zaradi tega, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje prikrajšanja … celo v peklu. Toda, ker se je vzdržal ubijanja živih bitij … in je imel pravilen pogled, bo izkusil rezultat tega bodisi tukaj in sedaj ali v njegovem naslednjem ponovnem rojstvu ali v nekem naslednjem življenju.

21. Tako, Ᾱnanda, obstaja dejanje, ki je nesposobno [dobrega rezultata] in se zdi nesposobno; obstaja dejanje, ki je nesposobno [dobrega rezultata] in izgleda sposobno; obstaja dejanje, ki je sposobno [dobrega rezultata] in izgleda sposobno; in obstaja dejanje, ki je sposobno [dobrega rezultata] in se zdi nesposobno.”[5]

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe

[1] Tematika je povezana s sutto MN 56.

[2] To trditev je postavil Buddha v SN 36:11, glede na neprijetnost, ki je prirojeno vsem tvorbam zaradi njihove nestalnosti. Čeprav je sama trditev resnica se zdi, da jo je Samiddhi napačno razložil, kot da se vsi občutki čutijo kot neprijetnost, kar je očitno napačno.

[3] Ta trditev kaže, da tudi če njegova zla kamma ne generira oblike ponovnega rojstva, bo še vedno dozorela zanj na nek drug način, bodisi v tem življenju, v naslednjem življenju ali v nekem bolj oddaljenem bodočem življenju.

[4] V tem primeru je vzrok za ponovno rojstvo v nebeškem svetu zaradi nekega drugega dejanja, in ne zaradi tega, ki se ga vidi da ga je naredil. Zlo dejanje ne more proizvesti ponovnega rojstva v srečno okolje.

[5] MA: Prvi primer ilustrira posameznik, ki ubije živa bitja in se ponovno pojavi v peklu: njegovo dejanje je nesposobno (dobrega rezultata) ker je slabo in se tudi zdi nesposobno ker, ko se je posameznik ponovno pojavi v peklu izgleda, da je to dejanje vzrok za njegovo ponovno rojstvo v peklu. Drugi primer je ilustriran s posameznikom, ki ubije živa bitja in se ponovno pojavi v nebesih: njegovo dejanje je nesposobno (dobrega rezultata) ker je slabo, vendar se zdi sposobno, ker je posameznik ponovno rojen v nebesih; tako se asketom in brahminom zdi, da je to dejanje vzrok za njegovo ponovno rojstvo v nebesih. Preostala dva primera se naj razumeta na podoben način, seveda s primernimi spremembami.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2018, rev. julij 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)