(MN 136) Mahākammavibhanga Sutta – Daljša razprava o dejanju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rājagahu v bambusovem gaju, v veveričjem zatočišču.

2. Ob tej priložnosti je častiti Samiddhi živel v gozdni koči. Popotnik Potaliputta je med pohajanjem in hojo za vadbo odšel do častitega Samiddhija in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in rekel častitemu Samiddhiju:

“Prijatelj Samiddhi, slišal sem in se naučil to iz ust samotarja Gotame: ‘Telesno dejanje je nepomembno, govorno dejanje je nepomembno, samo mentalno dejanje je pomembno.’ In: ‘Obstaja dosežek, ko nekdo vstopi v njega, sploh ne čuti ničesar.’”[1]

“Ne reci tako, prijatelj Potaliputta, ne reci tako. Ne predstavljaj napačno Blaženega; ni dobro napačno predstaviti Blaženega. Blaženi ne bi rekel tako: ‘Telesno dejanje je nepomembno, govorno dejanje je nepomembno, samo mentalno dejanje je pomembno.’ Toda, prijatelj, obstaja ta dosežek, da ko nekdo vstopi v njega, sploh ne čuti ničesar.”

“Kako dolgo je tega, ko si šel naprej, prijatelj Samiddhi?” “Ne dolgo, prijatelj: tri leta.”

“Kaj naj rečemo starejšim menihom, ko mladi menih misli, da naj se učitelja tako brani? Prijatelj Samiddhi, ko nekdo naredi nenamerno dejanje s telesom, v govoru ali umu, kaj čuti?”

“Ko je nekdo naredil nenamerno dejanje s telesom, v govoru ali umu, čuti trpljenje, prijatelj Potaliputta.”

Potem, ko ni niti pritrdil niti ne potrdil besed častitega Samiddhija, se je popotnik Potaliputta dvignil iz svojega sedeža in odšel.

3. Kmalu potem, ko je popotnik Potaliputta odšel, je častiti Samiddhi odšel do častitega Ᾱnande in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in sporočil častitemu Ᾱnandi svoj celoten razgovor s popotnikom Potaliputto. Ko mu je to povedal, mu je častiti Ᾱnanda rekel: “Prijatelj Samiddhi, ta razgovor bi morala povedati Blaženemu. Pridi, pojdiva do Blaženega in mu to povejva. Kot nama Blaženi razloži, tako to upoštevajva.” - “Da, prijatelj,” je odgovoril častiti Samiddhi.

4. Potem sta častiti Ᾱnanda in častiti Samiddhi skupaj odšla so Blaženega, in ko sta se mu poklonila, sta sedla na stran. Častiti Ᾱnanda je opisal Blaženemu celoten razgovor med častitim Samiddhijem in popotnikom Potaliputto.

5. Ko je končal, je Blaženi rekel častitemu Ᾱnandi: “Ᾱnanda, jaz se niti ne spomnim, da sem kdaj srečal popotnika Potaliputta, zato kako je lahko bil tak razgovor? Čeprav bi se naj vprašanje popotnika Potaliputta analiziralo pred odgovorom, je nanj zapeljani človek odgovoril enostransko.”

6. Ko je bilo to rečeno, je častiti Udāyin rekel Blaženemu: “Častiti gospod, morda je častiti Samiddhi govoril to glede na [princip]: ‘Karkoli se čuti je vključeno v trpljenje.’”[2]

Potem je Blaženi nagovoril častitega Ᾱnando: “Vidiš, Ᾱnanda, kako ta zapeljani človek Udāyin moti pogovor. Jaz sem vedel, Ᾱnanda, da bo prav sedaj ta zapeljani človek Udāyin neprimerno motil pogovor. Od začetka je popotnik Potaliputta vprašal o treh vrstah občutka. Ta zapeljani človek Samiddhi bi odgovoril popotniku Potaliputti pravilno, če bi, ko je tako vprašan, pojasnil: ‘Prijatelj Potaliputta, ko je nekdo naredil namerno dejanje s telesom, v govoru ali umu [katerega rezultat] se čuti kot prijeten, čuti prijetnost. Ko je naredil namerno dejanje s telesom, v govoru ali umu [katerega rezultat] se čuti kot boleč, čuti bolečino. Ko je naredil namerno dejanje s telesom, v govoru ali umu [katerega rezultat] se čuti kot niti-bolečina-niti-prijetnost, čuti niti-bolečino-niti-prijetnost.’ Toda, kdo so ti neumni, nespametni popotniki drugih sekt, da lahko razumejo Tathāgatovo obširno razlago dejanja? Poslušati bi moral, Ᾱnanda, Tathāgatovo veliko razlago o dejanju.”

7. “To je čas, Blaženi, to je čas, Vzvišeni, za Blaženega, da razloži veliko razlago o dejanju. Ko slišijo to od Blaženega, si bodo menihi zapomnili.”

“Potem poslušaj, Ᾱnanda, in skrbno pazi, kaj bom povedal.” “Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ᾱnanda. Blaženi je rekel:

8. “Ᾱnanda, obstajajo štiri vrste oseb v svetu. Katere štiri? Tako neka oseba ubija živa bitja, jemlje kar ni bilo dano, se napačno obnaša v čutnih užitkih, laže, govori zlonamerno, govori osorno, opravlja; je pohlepna, ima sovraštvo v umu in napačen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu.

Toda tukaj, neka oseba ubija živa bitja … in ima napačen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se ona ponovno pojavi na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu.

Tako se neka oseba vzdrži ubijanja živih bitij, jemanja tega kar ni dano, slabega obnašanja v čutnih užitkih, laganja, zlonamernega govora, osornega govora, opravljanja; ni pohlepna, njen um je brez sovraštva in ima pravilen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu.

Toda tukaj se neka oseba vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanosti, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu.

9. Tako, Ᾱnanda, s pomočjo gorečnosti, prizadevanja, vdanosti, prizadevnosti in pravilne pozornosti, neki samotar ali brahmin doseže takšno zbranost uma, da ko je njegov um zbran, z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško vidi osebo, ki tukaj ubija živa bitja … in ima napačen pogled, in vidi, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje prikrajšanja, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. On pravi tako: ‘Resnično, tukaj so zla dejanja, tukaj je rezultat slabega obnašanja; ker sem videl nekoga, ki je ubil živa bitja … in ima napačen pogled, in jaz vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja … celo v peklu.’ On pravi tako: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, vsak ki ubija živa bitja … in ima napačen pogled, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja … celo v peklu. Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo.’ Tako se on trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

10. Toda tukaj, Ᾱnanda, s pomočjo gorečnosti … neki samotar ali brahmin doseže takšno zbranost uma, da ko je njegov um zbran, z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško vidi, da oseba, ki tukaj ubija živa bitja … in ima napačen pogled, in vidi, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. On pravi tako: ‘Resnično, ne obstaja zlih dejanj, ni rezultata slabega obnašanje; tukaj sem videl osebo, ki ubija živa bitja … in ima napačen pogled, in vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu.’ On pravi tako: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, vsak, ki ubija živa bitja … in ima napačen pogled, se ponovno pojavi v srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo.’ Tako se on trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno.’

11. Tako, Ᾱnanda, s pomočjo gorečnosti … neki samotar ali brahmin doseže takšno zbranost uma, da ko je njegov um zbran, z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško vidi, da oseba, ki se tukaj vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, in vidi, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. On pravi tako: ‘Resnično, obstajajo dobra dejanja, obstaja rezultat dobrega obnašanja; ker jaz sem videl osebo, ki se je vzdržala ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled in vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu.’ On pravi tako: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, kdorkoli se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, se ponovno pojavi na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo.’ Tako se on trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno.’

12. Toda tukaj, Ᾱnanda, s pomočjo gorečnosti … neki samotar ali brahmin doseže takšno zbranost uma, da ko je njegov um zbran, z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeškega vidi, da oseba, ki se tukaj vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, in vidi, da se ob razpadu telesa, po smrti, ona ponovno pojavi v stanje prikrajšanja, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. On pravi: ‘Resnično, tukaj ni dobrih dejanj, tukaj ni rezultata dobrega obnašanja; ker sem videl osebo, ki se je tukaj vzdržala ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, in vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ona ponovno pojavila v stanje prikrajšanja … celo v peklu.’ On pravi: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, kdorkoli se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja … celo v peklu. Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo.’ Tako se on trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno.’

13. V tem pogledu, Ᾱnanda, ko samotar ali brahmin pravi: ‘Resnično, obstajajo zla dejanja, obstaja rezultat slabega obnašanja,’ mu to priznam. Ko pravi: ‘Videl sem osebo, ki je ubijala živa bitja … in imela napačen pogled, in jaz vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ona ponovno pojavila v stanje prikrajšanja … celo v peklu,’ mu tudi to priznam. Toda ko pravi: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, kdorkoli se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima napačen pogled, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja … celo v peklu,’ mu tega ne priznam. In ko pravi: ‘Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo,’ tudi tega mu ne priznam. In ko se trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno,’ mu tudi tega ne priznam. Zakaj je tako? Ker je, Ᾱnanda, Tathāgatovo znanje velike razlage dejanja drugačno.

14. V tem pogledu, Ᾱnanda, ko samotar ali brahmin pravi:

‘Resnično, ne obstaja zlih dejanj, ni rezultata slabega obnašanja,’ mu tega ne priznam. Ko pravi: ‘Videl sem osebo, ki je ubila živa bitja … in imela napačen pogled, in vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu,’ mu to priznam. Toda ko pravi: “Ob razpadu telesa, po smrti, kdorkoli ki ubije živa bitja … in ima napačen pogled in se ponovno pojavi na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu,’ mu tega ne priznam. In ko pravi: ‘Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo,’ mu tudi tega ne priznam. In ko se trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno,’ mu tudi tega ne priznam. Zakaj je tako? Ker je, Ᾱnanda, Tathāgatovo znanje velike razlage dejanja drugačno.

15. V tem pogledu, Ᾱnanda, ko samotar ali brahmin pravi: ‘Resnično, obstajajo dobra dejanja, obstaja rezultat dobrega obnašanja,’ mu to priznam. In ko pravi: ‘Videl sem osebo, ki se je vzdržala ubijanja živih bitij … in imela pravilen pogled, in vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ona ponovno pojavila na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu,’ mu prav tako priznam. Toda ko pravi: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, kdorkoli se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, se ponovno pojavi na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu,’ mu tega ne priznam. In ko pravi: ‘Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo,’ mu tega prav tako ne priznam. In ko se trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno,’ mu tudi tega ne priznam.. Zakaj je tako? Ker je, Ᾱnanda, Tathāgatovo znanje velike razlage dejanja drugačno.

16. V tem pogledu, Ᾱnanda, ko samotar ali brahmin pravi: ‘Resnično, ne obstaja dobrih dejanj, ni rezultata dobrega obnašanja,’ mu tega ne priznam. Ko on pravi: ‘Videl sem osebo tukaj, ki se je vzdržala ubijanja živih bitij … in imela pravilen pogled, in vidim, da se je ob razpadu telesa, po smrti, ona ponovno pojavila v stanje prikrajšanja … celo v peklu,’ mu to priznam. Toda ko pravi: ‘Ob razpadu telesa, po smrti, kdorkoli se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja … celo v peklu,’ mu tega ne priznam. In ko pravi: ‘Ti, ki vedo tako, vedo pravilno; ti, ki mislijo drugače, se motijo,’ mu tega prav tako ne priznam. In ko se trmasto drži tega, kar je sam spoznal, videl in odkril in vztraja: ‘Edino to je pravilno, vse ostalo je napačno,’ mu tudi tega ne priznam. Zakaj je tako? Ker je, Ᾱnanda, Tathāgatovo znanje velike razlage dejanja drugačno.

17. V tem pogledu, Ᾱnanda,[3] kar se tiče osebe, ki ubije živa bitja … in ima napačen pogled, in se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje prikrajšanja … celo v peklu: je bodisi prej storila zlo dejanje, ki se čuti kot boleče, ali je kasneje napravila zlo dejanje, ki se čuti kot boleče, ali je ob času smrti pridobila in prevzela napačen pogled. Zaradi tega se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje prikrajšanja … celo v peklu. In ker je tukaj ubila živa bitja … in je imela napačen pogled, bo izkusila rezultat tega bodisi tukaj in sedaj ali v njenem naslednjem ponovnem rojstvu ali v nekem naslednjem življenju.[4]

18. V tem pogledu, Ᾱnanda, kar se tiče osebe, ki ubije živa bitja … in ima napačen pogled, in se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v srečnem kraju, celo v nebeškem svetu: je bodisi prej storila dobro dejanje, ki se čuti kot prijetno ali je kasneje storila dobro dejanje, ki se čuti kot prijetno ali je ob času smrti pridobila in prevzela pravilen pogled.[5] Zaradi tega, se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. Toda ker je tukaj ubila živa bitja … in je imela napačen pogled, bo izkusila rezultat tega bodisi tukaj in sedaj ali v njenem naslednjem ponovnem rojstvu ali v nekem naslednjem življenju.

19. V tem pogledu, Ᾱnanda, kar se tiče osebe, ki se vzdrži od ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, in se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu: ona je bodisi prej storila dobro dejanje, ki se čuti kot prijetno ali je kasneje storila dobro dejanje, ki se čuti kot prijetno ali je ob času smrti pridobila in prevzela pravilen pogled. Zaradi tega, se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. In ker se je tukaj vzdržala ubijanja živih bitij … in je imela napačen pogled, bo izkusila rezultat tega bodisi tukaj in sedaj ali v njegovem naslednjem ponovnem rojstvu ali v nekem naslednjem življenju.

20. V tem pogledu, Ᾱnanda, kar se tiče osebe, ki se vzdrži ubijanja živih bitij … in ima pravilen pogled, in se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje prikrajšanja.. . celo v peklu: ona bodisi prej stori zlo dejanje, ki se čuti kot boleče ali kasneje stori zlo dejanje, ki se čuti kot boleče ali ob času smrti pridobi in prevzame napačen pogled. Zaradi tega, se je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje prikrajšanja … celo v peklu. Toda ker se je tukaj vzdržala ubijanja živih bitij … in je imela pravilen pogled, bi uživala rezultat tega bodisi tukaj in sedaj ali v njegovem naslednjem ponovnem rojstvu ali v nekem naslednjem življenju.

21. Tako, Ᾱnanda, obstaja dejanje, ki je nesposobno [dobrega rezultata] in se zdi nesposobno; obstaja dejanje, ki je nesposobno [dobrega rezultata] in izgleda sposobno; obstaja dejanje, ki je sposobno [dobrega rezultata] in izgleda sposobno; in obstaja dejanje, ki je sposobno [dobrega rezultata] in se zdi nesposobno.”[6]

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe

[1]Tematika je povezana s sutto MN 56.

[2]To trditev je postavil Buddha v SN 36:11, glede na trpljenje, ki je prirojeno vsem tvorbam zaradi njihove nestalnosti. Čeprav je sama trditev resnica se zdi, da jo je Samiddhi napačno razložil, kot da se vsi občutki čutijo kot trpljenje, kar je očitno napačno.

[3]Tukaj se začne daljša razlaga dejanja.

[4]Ta trditev kaže, da tudi če njegova zla kamma ne generira oblike ponovnega rojstva, bo še vedno dozorela zanj na nek drug način, bodisi v tem življenju, v naslednjem življenju ali v nekem bolj oddaljenem bodočem življenju.

[5]V tem primeru je vzrok za ponovno rojstvo v nebeškem svetu zaradi nekega drugega dejanja, in ne zaradi tega, ki se ga vidi da ga je naredil, ker zlo dejanje ne more proizvesti ponovnega rojstva v srečno okolje.

[6]MA: Prvi primer ilustrira oseba, ki ubije živa bitja in je ponovno rojena v peklu: njeno dejanje je nesposobno  (dobrega rezultata) ker je slabo in se tudi zdi nesposobno ker, ko se je oseba ponovno rodila v peklu, izgleda da je to dejanje vzrok za njegovo ponovno rojstvo v peklu. Drugi primer je ilustriran z osebo, ki ubije živa bitja in je  ponovno rojena v nebesih: njeno dejanje je nesposobno (dobrega rezultata) ker je slabo, vendar se zdi sposobno, ker je oseba ponovno rojena v nebesih; tako se samotarjem in brahminom zdi, da je to dejanje vzrok za njeno ponovno rojstvo v nebesih. Preostala dva primera se naj razumeta na podoben način, seveda s primernimi spremembami.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.