(MN 129) Bālapaṇḍita Sutta – Bedaki in modri ljudje

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

(BEDAK)

2. “Menihi, obstajajo te tri značilnosti bedaka, znaki bedaka, lastnosti bedaka. Katere tri? Bedak je ta, ki misli slabe misli, govori slabe besede in izvaja slaba dejanja. Če bedak ne bi bil takšen, kako bi ga lahko modri človek prepoznal: ‘Ta oseba je bedak, slab človek’? Ker je bedak ta, ki misli slabe misli, govori slabe besede in izvaja slaba dejanja, ga modri prepozna: ‘Ta oseba je bedak, slab človek.’

3. Bedak čuti bolečino in bridkost tukaj in sedaj na tri načine. Če bedak sedi v zboru ali vzdolž ceste ali na trgu in tam ljudje razpravljajo o določenih in pomembnih zadevah, in če je bedak ta, ki ubija živa bitja, vzame tisto, kar ni dano, napačno ravna glede čutnosti, govori laži in se vdaja v vino, žgane pijače in opojne snovi, kar je osnova za nemarnost, pomisli: ‘Ti ljudje razpravljajo o določenih in pomembnih zadevah; te stvari najdem v sebi, in vidijo me, da se ukvarjam s temi stvarmi.’ To je prva vrsta bolečine in bridkosti, ki jo bedak čuti tukaj in sedaj.

4. Ko je obdolženec ropa ujet, bedak vidi kralje, ki ga na različne načine mučijo:[1] pretepajo ga z biči, pretepajo ga s šibami, pretepajo s palicami; mu odsekajo roke, odsekajo noge, odsekajo njegove roke in noge; odrežejo njegova ušesa, odrežejo njegov nos, odrežejo njegova ušesa in nos; podvržejo ga ‘loncu kaše,’ na ‘britje s školjko,’ na ‘Rahujeva usta,’ na ‘ognjeni venec,’ na ‘goreče roke,’ na ‘rezila trave,’ na ‘strojeno obleko,’ na ‘antilopo,’ na ‘kljuke za meso,’ na ‘kovance,’ na ‘mariniranje v lugu,’ na ‘vrtečo iglo,’ na ‘zvito slamnjačo’; in polili so ga z vrelim oljem, in ga vrgli psom, da bi ga požrli, in živega so natikali na kole, in njegovo glavo so odsekali z mečem. Potem bedak pomisli: ‘Zaradi takšnih zlih del kot so ta, ko je obdolženec ropa ujet, ga kralji mučijo na veliko načinov: pretepejo ga z biči … in odsekajo njegovo glavo z mečem. Te stvari najdem v sebi, in vidijo me, da se ukvarjam s temi stvarmi.’ To je druga vrsta bolečine in bridkosti, ki jo bedak čuti tukaj in sedaj.

5. Ko je bedak na svojem stolu ali na svoji postelji ali počiva na tleh, ga zla dela, ki jih je storil v preteklosti – njegovo telesno, govorno in miselno napačno ravnanje – pokrijejo, zastrejo in obdajo. Prav tako, kot senca velikega gorskega vrha zvečer pokrije, zastre in obda zemljo, tako tudi, ko je bedak na svojem stolu ali na svoji postelji ali počiva na tleh, ga zla dela, ki jih je storil v preteklosti – njegovo telesno, govorno in miselno napačno ravnanje – pokrijejo, zastrejo in obdajo. Potem bedak pomisli: ‘Jaz nisem storil tistega, kar je ugodno, jaz nisem storil tistega, kar je dobro, jaz si nisem napravil zaklonišča proti muki. Jaz sem napravil to, kar je zlo, jaz sem napravil to, kar je krutost, jaz sem napravil to, kar je zlobno. Ko umrem, bom šel na destinacijo tistih, ki niso delali tega, kar je dobro … ki so napravili tisto, kar je zlobno.’ Njega skrbi, se žalosti, toži in objokuje, se v joku tolče po prsih in postane zmeden. To je tretja vrsta bolečine in bridkosti, ki jo bedak čuti tukaj in sedaj.

6. Bedak, ki se je predal v napačno ravnanje s telesom, govorom in umom, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje pomanjkanja, na nesrečni destinaciji, celo v peklu.

(PEKEL)

7. Ali bi bilo pravično rečeno, če bi bilo povedano o nečem: ‘To je popolnoma neželeno, povsem nedobrodošlo, povsem neprijetno,’ je iz pekla, da se upravičeno lahko reče, da je težko najti prispodobo za trpljenje v peklu.” Ko je bilo to rečeno, je menih vprašal Blaženega: “Toda, častiti gospod, ali se lahko poda prispodoba?”

8. “Lahko, menih,” je rekel Blaženi.[2] “Menihi, predpostavimo, da so možje ujeli obdolženca ropa in so ga predstavili kralju, rekoč: ‘Gospod, tukaj je obdolženec ropa. Ukažite, kakšno kazen hočete zanj.’ Potem je kralj rekel: ‘Pojdite in zjutraj prebodite tega moža s stotimi sulicami.’ In zjutraj so ga prebodli s stotimi sulicami. Opoldne je kralj vprašal: ‘Kako je ta človek?’ - ‘Gospod, še vedno je živ.’ Potem je kralj rekel: ‘Pojdite in opoldne prebodite tega moža s stotimi sulicami.’ In opoldne so ga prebodli s stotimi sulicami. Zvečer je kralj vprašal: ‘Kako je ta človek?’ - ‘Gospod, še vedno je živ.’ Potem je kralj rekel: ‘Pojdite in zvečer prebodite tega moža s stotimi sulicami.’ In zvečer so ga prebodli s stotimi sulicami. Kaj mislite, menihi?’ Bi ta mož izkusil bolečino in bridkost, ker je bil zaboden s tristo sulicami?”

“Častiti gospod, ta mož bi izkusil bolečino in bridkost, če bi bil zaboden z eno samo sulico, pustimo na strani tristo sulic.”

9. Potem, ko je vzel majhen kamen, v velikosti svoje pesti, je Blaženi nagovoril menihe: “Kaj mislite, menihi? Kaj je večje, ta majhni kamen, ki sem ga vzel, v velikosti moje pesti, ali Himalaja, največja gora?”

“Častiti gospod, majhen kamen v velikosti svoje pesti, ki ga je Blaženi vzel, ni nič v primerjavi s Himalajo, največjo goro; on ni niti delček tega, tu ni primerjave.”

“Tako tudi, menihi, bolečina in bridkost, ki jo bi mož izkusil, ker je bil preboden s tristo sulicami, ni nič v primerjavi s trpljenjem v peklu; to ni niti delček tega, tu ni primerjave.

10. Sedaj, pazniki pekla ga mučijo s petkratnim prebadanjem. Oni zabijejo rdeče žareč železni drog skozi eno roko, zabijejo rdeče žareč železni drog skozi drugo roko, zabijejo rdeče žareč železni drog skozi eno nogo, zabijejo rdeče žareč železni drog skozi drugo nogo, zabijejo rdeče žareč železni drog skozi njegov trebuh. Tam čuti boleče, mučne, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ne izčrpa svojega rezultata.

11. Zatem ga pazniki pekla vržejo na tla in ga s sekiro obsekajo. Tam čuti boleče, mučne, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ne izčrpa svojega rezultata.

12. Zatem ga pazniki pekla postavijo z nogami navzgor in z glavo navzdol in ga obsekajo s širokimi sekirami. Tam čuti boleče, mučne, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ne izčrpa svojega rezultata.

13. Zatem ga pazniki pekla zvežejo na kočijo in ga vlečejo nazaj in naprej preko gorečih, plamenečih in sijočih tal. Tam čuti boleče, mučne, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ne izčrpa svojega rezultata.

14. Zatem ga pazniki pekla pripravijo, da pleza gor in dol po velikem kupu goreče žerjavice, plameneče in sijoče. Tam čuti boleče, mučne, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ne izčrpa svojega rezultata.

15. Zatem ga pazniki pekla primejo z nogami navzgor in glavo navzdol in ga potopijo v rdeče žareč kovinski kotel, ki gori, plameni in sije. Tam je skuhan v vrtincu vrenja. In ko je tam skuhan v vrtincu vrenja, ga vržejo sedaj gor, sedaj dol in sedaj povprek. Tam čuti boleče, mučne, prebadajoče občutke. Vendar ne umre tako dolgo, dokler to zlo dejanje ne izčrpa svojega rezultata.

16. Zatem ga pazniki pekla vržejo v Veliki pekel[3]. Sedaj, glede tega Velikega pekla, menihi:

Ima štiri vogale in je zgrajen
s štirimi vrati, s po enimi postavljenimi na vsaki strani,
naokoli ograjen z železnimi stenami
in zaprt z železno streho.

Tudi njegova tla so narejena iz železa
in z ognjem ogreta do žarenja.
Obsega veliko stotin milj naokoli
in to se širi vsenaokrog.

17. Menihi, lahko vam pripovedujem na mnogo načinov o peklu.[4] Tako mnogo, da je težko najti prispodobo za trpljenje v peklu.

(ŽIVALSKO KRALJESTVO)

18. Menihi, obstajajo živali, ki se hranijo s travo. Pasejo se in jedo s svojimi zobmi svežo ali posušeno travo. In katere živali se hranijo s travo? Sloni, konji, govedo, osli, koze in jeleni in katerekoli druge takšne živali. Bedak, ki se je prej navdušil v okusih tukaj in delal zla dela tukaj, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v spremstvu živali, ki se hranijo s travo.

19. Obstajajo živali, ki se hranijo z govnom. One zavohajo govno v daljavi in tečejo do njega, misleč: ‘Lahko jemo, lahko jemo!’ Prav tako, kot brahmini tečejo do vonja po žrtvovanju, misleč: ‘Lahko jemo, lahko jemo!’ tako tudi te živali, ki se hranijo z govnom, zavohajo govno v daljavi in tečejo do njega, misleč: ‘Tukaj lahko jemo. Tukaj lahko jemo!’ In katere živali se hranijo z govnom? Kokoši, prašiči, psi in šakali in katerekoli druge takšne živali. Bedak, ki se je prej navdušil v okusih tukaj in delal zla dela tukaj, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v spremstvu živali, ki se hranijo z govnom.

20. Obstajajo živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v temi. In katere živali so rojene, se starajo in umrejo v temi? Vešče, ličinke in zemeljski črvi in katerekoli druge takšne živali. Bedak, ki se je prej navdušil v okusih tukaj in delal zla dela tukaj, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v spremstvu živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v temi.

21. Obstajajo živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v vodi. In katere so živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v vodi? Ribe, želve in krokodili in katerekoli druge takšne živali. Bedak, ki se je prej navdušil v okusih tukaj in delal zla dela tukaj, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v spremstvu živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v vodi.

22. Obstajajo živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v umazaniji. In katere so živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v umazaniji? To so te živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v razpadajoči ribi ali v razpadajočem truplu ali v razpadajočem govnu ali v greznici ali v kanalizaciji. Bedak, ki se je prej navdušil v okusih tukaj in delal zla dela tukaj, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v spremstvu živali, ki so rojene, se starajo in umrejo v umazaniji.

23. Menihi, lahko vam pripovedujem na mnogo načinov o živalskem kraljestvu, tako veliko, da je težko najti prispodobo za trpljenje v živalskem kraljestvu.

24. Predpostavimo, da mož vrže v morje jarem z eno samo luknjo na njem, in ga vzhodni veter ponese na zahod, in ga zahodni veter zanese na vzhod, in ga severni veter zanese na jug, in ga južni veter zanese na sever. Predpostavimo, da je tam slepa želva, ki pride na površino enkrat ob koncu vsakega stoletja. Kaj mislite, menihi? Ali bi ta slepa želva pomolila svoj vrat v ta jarem z eno luknjo na njem?”

“Morda, častiti gospod, nekoč ob koncu dolgega obdobja.”

“Menihi, slepa želva bi prej porinila svoj vrat v ta jarem z eno samo luknjo na njem, kot pa bi potreboval bedak, ki je enkrat šel v pekel, da ponovno pride v človeško stanje, jaz pravim. Zakaj je tako? Ker tam ni prakticiranja Dhamme, ni prakticiranja tega, kar je pravično, ni delanja tega, kar je dobro, ni izvajanja odlik. Tam prevladuje medsebojna požrešnost in klanje slabotnih.

25. Če, prej ali slej, na koncu dolgega obdobja, ta bedak pride nazaj v človeško stanje, se ponovno rodi v družino nizkega porekla – v družino izobčencev ali lovcev ali delavcev z bambusom ali kolarjev ali cestnih pometačev – ki je revna, z malo hrane in pijače, ki se s težavo preživlja, ki s težavo najde hrano in obleko; in on je grd, odbijajoč in spačen, bolehen, slep, ohromljenih rok, hrom ali paraliziran; on ne dobi hrane, pijače, obleke, vozil, ovratnih vencev, dišav in mazil, postelje, bivališča in luči; napačno se obnaša s telesom, govorom in v umu, in ko tako dela, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje prikrajšanosti, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu.

26. Menihi, predpostavimo, da kockar pri prvem nesrečnem metu izgubi svojega otroka in svojo ženo in vse svoje premoženje in vrh tega sam postane suženj, pa vendar je nesrečen met kot je ta neizogiben; še veliko bolj nesrečen met je ta, ko se bedak, ki se napačno obnaša s telesom, v govoru in v mislih, ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi v stanje prikrajšanosti, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. To je dovršena popolnost stopnje bedaka.[5]

(MODRI ČLOVEK)

27. Menihi, obstajajo te tri značilnosti modrega človeka, znaki modrega človeka, lastnosti modrega človeka. Katere tri? Tako je modri človek ta, ki misli dobre misli, govori dobre besede in dela dobra dela. Če modri človek ni tak, kako bi ga modri poznal tako: ‘Ta oseba je modri človek, pravi človek’? Toda, ker je modri človek ta, ki misli dobre misli, govori dobre besede in dela dobra dela, bi ga modri poznal tako: ‘Ta oseba je modri človek, pravi človek.’

28. Modri človek čuti prijetnost in veselje tukaj in sedaj na tri načine. Če modri človek sedi v zboru ali vzdolž ceste ali na trgu in tam ljudje razpravljajo o določenih in pomembnih zadevah, potem, če je modri človek tisti, ki se vzdrži ubijanja živih bitij, jemanja tega kar ni dano, napačnega obnašanja v čutnosti, napačnega govora, vina, žganja in opojnih snovi, ki so osnova za nemarnost, on misli: ‘Ti ljudje razpravljajo o določenih in pomembnih zadevah; teh stvari ni najti v meni in ne vidim, da bi se ukvarjal z njimi.’ To je prva vrsta prijetnosti in veselja, ki jo modri človek občuti tukaj in sedaj.

29. Ko je ujet obdolženec ropa, modri človek vidi kralje, ki ga na različne načine mučijo … (kot v §4) … Potem modri človek pomisli: ‘Zaradi takšnih zlih dejanj kot so ta, ko je obdolženec ropa ujet, imajo kralji mnogo vrst mučenj kot kazen za njega. Teh stvari ni najti v meni in ne vidim, da bi se ukvarjal z njimi.’ To je druga vrsta prijetnosti in veselja, ki jo modri človek občuti tukaj in sedaj.

30. Ko je modri človek na svojem stolu ali na svoji postelji ali počiva na tleh, ga dobra dela, ki jih je naredil v preteklosti – njegov dobro telesno, govorno in miselno obnašanje – pokrijejo, zastrejo in obdajo. Prav tako kot senca velikega gorskega vrha zvečer pokrije, zastre in obda zemljo, tako tudi, ko je modri človek na svojem stolu ali na svoji postelji ali počiva na tleh, ga dobra dela, ki jih je storil v preteklosti – njegovo telesno, govorno in miselno ravnanje – pokrijejo, zastrejo in obdajo. Potem modri človek pomisli: ‘Jaz nisem storil tega, kar je zlo, jaz nisem storil tega, kar je kruto, jaz nisem storil tega, kar je zlobno. Jaz sem napravil tisto, kar je dobro, jaz sem napravil tisto, kar je dobro, jaz sem napravil sebe za zavetišče pred tesnobo. Ko umrem, bom šel na destinacijo tistih, ki niso delali tega, kar je zlo … ki so napravili sebe za zavetišče pred tesnobo.’ Njega ne skrbi, se ne žalosti, ne toži in ne objokuje, se v joku ne tolče po prsih in ne postane zmeden. To je tretja vrsta prijetnosti in veselja, ki jo modri človek občuti tukaj in sedaj.

31. Modri človek, ki se je predal v dobro ravnanje s telesom, govorom in umom, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi na srečni destinaciji, celo v nebesih.

(NEBESA)

32. Če bi bilo upravičeno reči o čemerkoli: ‘Po tem se zelo hrepeni, je zelo željeno, zelo sprejemljivo,’ to za nebesa upravičeno tako močno velja, da je težko končati z opisovanjem sreče nebes.”

Ko je bilo to rečeno, je menih vprašal Blaženega: “Toda, častiti gospod, ali se lahko poda prispodoba?”

33. “Lahko, menih,” je rekel Blaženi. “Menihi, predpostavimo, da kolo obračajoči vladar[6] poseduje sedem zakladov in štiri vrste uspeha in zaradi tega doživlja prijetnost in veselje.

34. Katerih je sedem zakladov? Tako, ko si maziljeni plemeniti kralj umiva svojo glavo na dan uposathe petnajstega in se povzpne v zgornje prostore palače za uposatho, se mu tam prikaže božanski zaklad kolesa s svojimi tisočimi špicami, svojim obročem in svojim pestom, popoln v vsakem pogledu. Ko ga zagleda, maziljeni plemeniti kralj pomisli: ‘Sedaj, slišal sem, da ko maziljeni plemeniti kralj umije svojo glavo na dan uposathe petnajstega in se povzpne v zgornje prostore palače za uposatho, in se mu tam prikaže božanski zaklad kolesa s svojimi tisočimi špicami, svojim obročem in svojim pestom, popoln v vsakem pogledu, potem ta kralj postane vladar, ki obrača kolo. Sem potem jaz kolo obračajoči vladar?’

35. Potem se maziljeni plemeniti kralj dvigne iz svojega sedeža in vzame posodo z vodo v svojo levo roko, pošprica zaklad kolesa s svojo desno roko in reče: ‘Obrni se naprej, dobri zaklad kolesa; zmaguj, dobri zaklad kolesa!’ Potem se zaklad kolesa obrne naprej, kotaleč se v vzhodno smer in kolo obračajoči vladar mu sledi s svojo četverno armado. V katerikoli pokrajini se zaklad kolesa ustavi, tam kolo obračajoči vladar biva s svojo četvorno armado. In nasprotujoči kralji v vzhodni smeri pridejo do kolo obračajočega vladarja in rečejo: ‘Pridi, veliki kralj; pozdravljen, veliki kralj; ukazuj, veliki kralj; svetuj, veliki kralj.’ Kolo obračajoči vladar reče: ‘Ne ubijajte živih bitij; ne jemljite kar ni dano; ne obnašajte se slabo glede čutnosti; ne govorite laži; ne pijte opojnih pijač; jejte to, na kar ste navajeni.’ In nasprotujoči kralji v vzhodni smeri se uklonijo kolo obračajočemu vladarju.

Potem se zaklad kolesa potopi v vzhodni ocean in se spet pojavi. In potem se obrne naprej, kotaleč se v južno smer … In nasprotujoči kralji v južni smeri se uklonijo kolo obračajočemu vladarju. Potem se zaklad kolesa potopi v južni ocean in se spet pojavi. In potem se obrne naprej, kotaleč se v zahodno smer … In nasprotujoči kralji v zahodni smeri se uklonijo kolo obračajočemu vladarju. Potem se zaklad kolesa potopi v zahodni ocean in se spet pojavi. In potem se obrne naprej, kotaleč se v severno smer … In nasprotujoči kralji v severni smeri se uklonijo kolo obračajočemu vladarju.

Ko je zaklad kolesa triumfiral preko zemlje do roba oceana, se vrne v prestolnico kraljestva in tam je pritrjen na svojo os pri vratih notranje palače kolo obračajočega vladarja, kot okras vrat njegove notranje palače. Tak je zaklad kolesa, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

36. Spet, zaklad slona se pojavi kolo obračajočemu vladarju, ves bel, s sedmerim položajem, z nevsakdanjo močjo, leti skozi zrak, kralj slonov z imenom ‘Uposatha.’ Ko ga vidi, ima um kolo obračajočega vladarja zaupanje v njega: ‘Bilo bi sijajno jahati slona, če bi bil ukročen!’ Potem zaklad slona gre skozi krotenje, kakor dober čistokrven slon, ki je že dolgo časa dobro ukročen. In se zgodi, da ga kolo obračajoči vladar, ko testira zaklad slona, zjutraj osedla in ko prečka celotno zemljo do roba oceana, se vrne do kraljeve prestolnice, da vzame svoj jutranji obrok hrane. Takšen je zaklad slona, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

37. Zaklad konja se pojavi kolo obračajočemu vladarju, ves bel, z vranje črno glavo, z grivo kakor trava muñja[7], z nevsakdanjo močjo, leti skozi zrak, kralj konj z imenom ‘Valāhaka’ [‘Nevihtni oblak’]. Ko ga vidi, ima um kolo obračajočega vladarja zaupanje v njega: ‘Bilo bi sijajno jahati konja, če bi bil ukročen!’ Potem zaklad konja gre skozi krotenje, kakor dober čistokrven konj, ki je že dolgo časa dobro ukročen. In se zgodi, da ga kolo obračajoči vladar, ko testira zaklad konja, zjutraj osedla in ko prečka celotno zemljo do roba oceana, se vrne do kraljeve prestolnice, da vzame svoj jutranji obrok hrane. Takšen je zaklad konja, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

38. Zaklad dragulja se pojavi kolo obračajočemu vladarju. Dragulj je fini beril[8] čistote najčistejše vode, z osmimi ploskvami, dobro rezan. Sij zaklada dragulja se celo miljo širi naokoli. In zgodi se, da ko kolo obračajoči vladar testira zaklad dragulja, razvrsti svojo četvorno vojsko v vrsto in postavi dragulj na svoj prapor in gre naprej v temo in mrak noči. Potem vsi [prebivalci] vasi v bližini začnejo svoje delo z njegovo svetlobo, misleč da je dan. Takšen je zaklad dragulja, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

39. Zaklad ženske se pojavi kolo obračajočemu vladarju, čudovita, ljubka in mila, ima najlepšo polt, je niti previsoka niti premajhna, niti presuha niti predebela, niti pretemna niti presvetla, presegajoča človeško lepoto, ne da bi dosegla božansko lepoto. Dotik zaklada ženske je takšen, kakor kosem kapoka[9] ali kosem bombaža. Ko je hladno, so njeni udi topli; ko je toplo, so njeni udi hladni. Od njenega telesa se širi vonj po sandalovini in iz njenih ust vonj po lokvanjih. Ona zjutraj vstane pred kolo obračajočim vladarjem in gre k počitku za njim. Je željna služiti, je prijetna v obnašanju in prijazna v govoru. Ker ni nikoli niti v mislih bila nezvesta kolo obračajočemu vladarju, kako bi lahko bila nezvesta s telesom? Ona je zaklad ženske, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

40. Zaklad strežaja se pojavi kolo obračajočemu vladarju. V njem se pojavi oko prebujenega, rojeno iz preteklega dejanja, in s tem vidi skrite zaklade obeh, lastnikov in nelastnikov. On pristopi h kolo obračajočemu vladarju in pravi: ‘Gospod, ostani v miru. Jaz bom poskrbel za tvoje denarne zadeve.’ In zgodi se, da ko kolo obračajoči vladar testira zaklad strežaja in ko se vkrca na čoln in izpljuje na reko Ganges, v glavnem toku reče zakladu strežaja: ‘Jaz rabim zlato in plemenite kovine, strežaj.’ - ‘Potem, gospod, naj se čoln zakrmari proti enemu bregu.’ - ‘Strežaj, jaz dejansko potrebujem zlato in plemenite kovine.’ Potem zaklad strežaja potopi obe roki v vodo in potegne iz nje lonec poln zlata in plemenitih kovin in reče kolo obračajočemu vladarju: ‘Je dovolj, gospod? Je dovolj narejenega, dovolj ponujenega?’ - ‘To je dovolj, strežaj, dovolj je narejenega, dovolj ponujenega.’ Takšen je zaklad strežaja, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

41. Zaklad svetovalca se pojavi kolo obračajočemu vladarju, moder, bistroumen in pameten, sposoben pridobiti kolo obračajočega vladarja, da spodbudi to, kar je vredno spodbuditi, da zavrne to, kar se naj zavrne in ugotovi to, kar naj bo ugotovljeno. On pristopi h kolo obračajočemu vladarju in reče: ‘Gospod, ostani v miru. Jaz bom vladal.’ Takšen je zaklad svetovalca, ki se pokaže kolo obračajočemu vladarju.

To je sedem zakladov, ki jih ima kolo obračajoči vladar.

42. Katere so štiri vrste uspeha? Tako je kolo obračajoči vladar postaven, lep in eleganten, ima najlepšo polt in presega druga človeška bitja v tem pogledu. To je prva vrsta uspeha, ki ga ima kolo obračajoči vladar.

43. Kolo obračajoči vladar živi dolgo in vztraja dolgo in presega druga človeška bitja v tem pogledu. To je druga vrsta uspeha, ki ga ima kolo obračajoči vladar.

44. Kolo obračajoči vladar je brez bolezni in trpljenja, ima dobro prebavo, to je niti prehladno niti pretoplo in presega druga človeška bitja v tem pogledu. To je tretja vrsta uspeha, ki ga ima kolo obračajoči vladar.

45. Kolo obračajoči vladar je spoštovan in naklonjen brahminom in gospodarjem. Prav tako kot je oče spoštovan in naklonjen svojim otrokom, tako je tudi kolo obračajoči vladar spoštovan in naklonjen brahminom in gospodarjem. Brahmini in gospodarji so tudi spoštovani in naklonjeni kolo obračajočemu vladarju. Prav tako kot so otroki spoštovani in naklonjen očetu, tako so tudi brahmini in gospodarji spoštovani in naklonjeni kolo obračajočemu vladarju. Enkrat se je kolo obračajoči vladar peljal s svojo četvorno armado v prijeten park. Brahmini in gospodarji so odšli do njega in mu rekli: ‘Gospod, pelji počasneje, da te lahko dlje časa gledamo.’ In tako je rekel svojemu kočijažu: ‘Kočijaž, pelji počasneje, da lahko dlje časa gledam brahmine in gospodarje.’ To je četrta vrsta uspeha, ki ga ima kolo obračajoči vladar.

To so štiri vrste uspeha, ki jih ima kolo obračajoči vladar.

46. Kaj misliš, menihi? Bi kolo obračajoči vladar izkusil prijetnost in veselje zaradi tega, ker ima teh sedem zakladov in te štiri vrste uspeha?”

“Častiti gospod, kolo obračajoči vladar bi izkusil prijetnost in veselje, če bi imel samo en zaklad, kaj šele sedem zakladov in štiri vrste uspeha.”

47. Potem, ko je vzel majhen kamen velikosti svoje pesti, je Blaženi nagovoril menihe: “Kaj mislite, menihi? Kaj je večje, ta majhen kamen, ki sem ga vzel, v velikosti moje pesti, ali Himalaya, največja gora?”

“Častiti gospod, majhen kamen v velikosti svoje pesti, ki ga je Blaženi vzel, ni nič v primerjavi s Himalajo, največjo goro; on ni niti delček tega, tu ni primerjave.”

“Tako tudi, menihi, prijetnost in veselje, ki bi ga kolo obračajoči vladar izkusil zaradi tega, ker bi imel sedem zakladov in štiri vrste uspeha, ni nič glede sreče nebes; to ni niti delček tega, tu ni primerjave.

48. Če se nekoč, na koncu dolgega obdobja, modri človek vrne v človeško stanje, se ponovno rodi v družino visokega položaja – v družino premožnih plemenitih ali premožnih brahminov ali premožnih gospodarjev – v tako, ki je bogata, z velikim premoženjem, z veliko posesti, z obilo zlata in srebra, z obilo premoženja in sredstev, in z obilo denarja in žita. Je postaven, lep in eleganten, ima najlepšo polt. On dobi hrano in pijačo, obleke, vozila, rožne vence, dišave in mazila, posteljo, prebivališče in luč. Dobro se obnaša s telesom, v govori in mislih, in zaradi takega obnašanja se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi na srečni destinaciji, celo v nebeškem svetu.

49. Menihi, predpostavimo, da kockar pri prvem srečnem metu pridobil veliko bogastvo, vendar je srečen met kot je ta malenkosten; veliko bolj srečen je met, ko se modri človek, ki se dobro obnaša s telesom, v govoru in mislih, ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi na srečni destinaciji, celo v nebeškem svetu. To je stopnja dovršene popolnosti modrega moža.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Kot pri MN 13.14.

[2] Prispodoba, ki sledi je razložena v SN 12:63/ii.100 in ilustrira hranilo zbranosti (viññāṇāhāra).

[3] Mahā Niraya oz. Avīci (iz njega ni povratka v bivanje).

[4] Glej v MN 130.17-27.

[5] MA: Norec se zaplete v tri tipe napačnega obnašanja, zaradi česar je ponovno rojen v peklu. S preostankom te kamme je, ko se vrne v stanje človeka, ponovno rojen v družino nižjega statusa. Ko se spet zaplete v tri tipe napačnega obnašanja, je ponovno rojen v peklu.

[6] Glej MN 91.5. Legenda o kolo obračajočem vladarjuje bolj natančno obdelana v DN 17 in DN 26.

[7] Trava muñja – najde se na nerodovitnih površinah vzdolž rečnih bregov v Indiji. Več: https://en.wikipedia.org/wiki/Saccharum_munja.

[8] Beril – dragi kamen. Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Beril.

[9] Kapok – vlakna podobna bombažu. Več: https://www.bonatura.si/p/320.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / junij 2018, rev. mar. 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information