(MN 116) Isigili Sutta - Isigili

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rādžagahu, na gori Isigili. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.”—“Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Ali vidite, menihi, to goro Vebhāra?” - “Da, častiti gospod.”

“Včasih se je uporabljalo drugo ime, drug opis za to goro Vebhāra. Ali vidite, menihi, to goro Paṇḍava?” - “Da, častiti gospod.”

“Včasih se je uporabljalo drugo ime, drug opis za to goro Paṇḍava. Ali vidite, menihi, to goro Vepulla?” - “Da, častiti gospod.”

“Včasih se je uporabljalo drugo ime, drug opis za to goro Vepulla. Ali vidite, menihi, to goro Gidžhakūṭa – Jastrebov vrh?” - “Da, častiti gospod.”

“Včasih se je uporabljalo drugo ime, drug opis za to goro Gidžhakūṭa [Jastrebov vrh]. Ali vidite, menihi, to goro Isigili?” - “Da, častiti gospod.”

3. “Včasih je bilo to isto ime, to isto imenovanje za to goro Isigili. V preteklosti je petsto paccekabuddh[1] dolgo bivalo na tej gori Isigili. Videli so jih stopiti na to goro. Ko so enkrat odšli nanjo, jih niso več videli. Ljudje, ki so to videli, so rekli: ‘Gora je požrla te preroke.’ In tako je prišlo do imena Isigili [‘Požiralnik modrih’]. Povedal vam bom, menihi, imena paccekabuddh, posredoval vam bom imena paccekabuddh, učil vas bom imen paccekabuddh. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

4. “Menihi, paccekabuddha Ariṭṭa je dolgo živel na tej gori. Paccekabuddha Upariṭṭha je dolgo živel na tej gori Isigili. Paccekabuddha Tagarasikhin … Yasassin … Sudassana … Piyadassin … Gandhāra … Piṇḍola … Upāsabha … Nītha … Tatha … Sutavā … Bhāvitatta je dolgo živel na tej gori Isigili.

5. “Ta sveta bitja, brez želja, osvobojena neprijetnosti,
ki je vsako samostojno doseglo prebujenje –
poslušajte me, ko govorim imena največjih,
ljudi, ki so si odstranili puščico.

Ariṭṭha, Upariṭṭha, Tagarasikhin, Yasassin,
Sudassana in Piyadassin prebujeni,
Gandhāra, Piṇḍola, Upāsabha,
Nītha, Tatha, Sutavā, Bhāvitatta.

6. “Sumbha, Subha, Methula in Aṭṭhama,
potem Assumegha, Anīgha in Sudāṭha,
paccekabuddhe so izčrpali hrepenenje k bitnosti.
Hingū in Hinga zelo mogočna.

Dva modrijana z imenom Džāli in Aṭṭhaka,
potem Kosala prebujeni, potem Subāhu,
Upanemi in Nemi in Santacitta
pravi in resnični, brezmadežni in modri.

Kāḷa, Upakāḷa, Vidžita in Džita,
Anga in Panga in Gutidžita tudi.
Passi je premagal predpostavke, izvor neprijetnosti,
Aparādžita je premagal moč Māre.

Satthar, Pavattar, Sarabhanga, Lomahaṁsa,
Uccangamāya, Asita, Anāsava,
Manomaya in Bandhumant osvobojen ponosa,
Tadādhimutta brezmadežen in sijoč.

Ketumbarāga, Mātanga in Ariya,
potem Accuta, Accutagāma, Byāmaka,
Sumangala, Dabbila, Supatiṭṭhita
Asayha, Khemābhirata in Sorata.

Durannaya, Saṅgho in tudi Udžaya,
še en modrijan, Sayha, plemenitega prizadevanja,
in dvanajst Ᾱnand, Nand in Upanand
in Bhāradvādža, ki nosi svoje zadnje telo.

Potem Bodhi, Mahānama najvišji,
Bhāradvādža s svetlo valovito grivo,
Tissa in Upatissa nevezana na bitnost,
Upasīdarin in Sīdarin, osvobojena želja.

Prebujen je bil Mangala, osvobojen poželenja,
Usabha je presekal mrežo, izvor neprijetnosti.
Upanīta je dosegel stanje miru,
prečiščen, odličen, pravilno poimenovan.

Džeta, Džayanta, Paduma in Uppala,
Padumuttara, Rakkhita in Pabbata,
Mānatthaddha veličasten, Vitarāga
in Kaṇha, prebujen z osvobojenim umom.

   7. “Te in tudi druge velike in mogočne
   paccekabuddhe nič več ni vodilo v bitnost –
   spoštujte te modrijane, ki so šli onstran vseh vezi in
   dosegli končno ugasnitev, ki je nemerljiva.”