(MN 112) Chabbisodhana Sutta – Šestkratna čistost

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

2. “Menihi, menih objavi končno znanje takole: ‘Jaz razumem: Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja’

3. Besed tega meniha ne bi smeli niti odobriti niti ne odobriti. Brez odobritve ali ne odobritve, bi mu morali postaviti to vprašanje: ‘Prijatelj, obstajajo štiri vrste izražanja, ki jih je pravilno proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katere štiri? Pove se tisto kar je videno, tako kot je videno; pove se tisto kar je slišano, tako kot je slišano; pove se tisto kar je zaznano, tako kot je zaznano; o ozaveščenem se govori, tako kot je ozaveščeno. To, prijatelj, so štiri vrste izražanja, ki jih je pravilno razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve, kako on vidi, glede na te štiri vrste izražanja, da je brez dodanosti njegov um osvobojen vplivov?’

4. Menihi, ko je menih ta, ki ima uničene vplive, ki je živel posvečeno življenje, napravil, kar je bilo potrebno, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil ovire bitnosti in je popolnoma osvobojen skozi končno znanje, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, glede na videno, jaz bivam neočaran, neodbojen, neodvisen, ločen, svoboden, razkrojen, z umom, v katerem so ovire odstranjene. Glede na slišano … Glede na zaznano ... Glede na ozaveščeno, jaz bivam neočaran, neodbojen, neodvisen, ločen, svoboden, razkrojen, z umom, v katerem so ovire odstranjene. S takim vedenjem, takim videnjem, z ozirom na te štiri vrste izraza, je skozi nedodanost moj um osvobojen vplivov.’

5. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

‘Prijatelj, obstaja pet agregatov, na katere vpliva dodanost, kar je upravičeno proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katerih pet? To so agregat snovi, na katerega vpliva dodanost, agregat občutka, na katerega vpliva dodanost, agregat zaznave, na katerega vpliva dodanost, agregat tvorb, na katerega vpliva dodanost in agregat zavedanja, na katerega vpliva dodanost. To, prijatelj, je pet agregatov na katere vpliva dodanost, kar je upravičeno proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve, kako on vidi, glede na teh pet agregatov, na katere vpliva dodanost, da je skozi nedodanost njegov um osvobojen vplivov?’

6. Menihi, ko je menih ta, ki ima vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno znanje, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, ko sem spoznal, da je snov slaba, da propada in v njej ni zadovoljstva, z uničenjem, minevanjem, prenehanje, opustitvijo in odrekanjem privlačnosti in domnevanja glede snovi, mentalnih stališč, vdanosti in podpornih nagnjenj glede na snov, sem razumel, da je moj um osvobojen.

‘Prijatelji, ko sem spoznal, da je občutek … Ko sem spoznal, da je zaznava … Ko sem spoznal, da so tvorbe … Ko sem spoznal, da je zavedanje slabo, prenehanje, da propada in v njem ni zadovoljstva, z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem privlačnosti in domnevanja glede zavedanja, mentalnih stališč, vdanosti in podpornih nagnjenj glede na zavedanje, sem razumel, da je moj um osvobojen.

‘S takim vedenjem, takim videnjem, z ozirom na pet agregatov na katere vpliva dodanost je skozi nedodanost moj um osvobojen vplivov.’

7. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

‘Prijatelj, obstaja šest elementov, ki jih je upravičeno proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katerih šest? Obstaja element zemlje, element vode, element ognja, element zraka, element prostora in element zavedanja. To, prijatelj, je šest elementov, ki jih je upravičeno razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve, kako on vidi, glede na teh šest elementov, da je skozi nedodanost njegov um osvobojen vplivov?’

8. Menihi, ko ima menih vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno znanje, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, jaz sem obravnaval element zemlje kot nesebstvo, z nesebstvom, ki temelji na elementu zemlje.[1] In z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem privlačnosti in dodanosti, ki temelji na elementu zemlje, mentalnih stališč, vdanosti in podpornih nagnjenj, ki temeljijo na elementu zemlje sem razumel, da je moj um osvobojen.

 ‘Prijatelji, obravnaval sem element vode … element ognja … element zraka … element prostora … element zavedanja kot nesebstvo, z nesebstvom, ki temelji na elementu zavedanja. In z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem privlačnosti in dodanosti, ki temelji na elementu zavedanja, mentalnih stališč, vdanosti in podpornih nagnjenj, ki temeljijo na elementu zavedanja sem razumel, da je moj um osvobojen.

‘S takim vedenjem, takim videnjem, z ozirom na šest elementov na katere vpliva dodanost je skozi nedodanost moj um osvobojen vplivov.’

9. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

‘Toda, prijatelj, obstaja šest notranjih in zunanjih področij upravičeno razglašenih od Blaženega, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katerih šest? To so oko in oblike, uho in zvoki, nos in vonji, jezik in okusi, telo in tipnosti, um in umski predmeti. Teh, prijatelj, šest notranjih in zunanjih področij je upravičeno proglasil Blaženi, ki zna in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve in kako on vidi, glede teh šestih notranjih in zunanjih področij, tako da je skozi nedodanost njegov um osvobojen vplivov?’

10. Menihi, ko ima menih vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno znanje, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem želje, poželenja, navdušenja, hrepenenja, privlačnosti in domnevanja in mentalnih stališč, vdanosti in podpornih nagnjenj z ozirom na oko, oblike, zavedanje z očmi in stvari spoznane [z umom] skozi zavedanje z očmi, sem razumel, da je moj um osvobojen.[2]

‘Z uničenjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem želje, poželenja, navdušenja, hrepenenja, privlačnosti in domnevanja in mentalnih stališč, vdanosti in podpornih nagnjenj z ozirom na uho, zvoke, zavedanje ušesa in stvari ozaveščene [z umom] skozi zavedanje ušesa … z ozirom na nos, vonjave, zavedanje nosu in stvari ozaveščene [z umom] skozi zavedanje nosu … z ozirom na jezik, okuse, zavedanje jezika in stvari ozaveščene [z umom] skozi zavedanje jezika … z ozirom na telo, tipnosti, zavedanje telesa in stvari ozaveščene [z umom] skozi zavedanje telesa … z ozirom na um, umske predmete, zavedanje uma in stvari ozaveščene [z umom] skozi zavedanje uma, sem razumel, da je moj um osvobojen.

‘S takim vedenjem, takim videnjem, z ozirom na šest notranjih in zunanjih področij na katere vpliva dodanost je skozi nedodanost moj um osvobojen vplivov.’

11. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

‘Toda, prijatelj, kako častiti ve, kako on vidi, da je z ozirom na to telo z njegovim zavedanjem in vsemi zunanjimi znaki, bilo ustvarjanje jaza, ustvarjanje mojega in podpornih nagnjenj do domišljavosti  v njem izkoreninjeno?’[3]

12. Menihi, ko ima menih vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno znanje, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, prej ko sem živel družinsko življenje, sem bil neveden. Potem me je Tathāgata ali njegov učenec učil Dhammo. Ko sem poslušal Dhammo sem pridobil zaupanje v Tathāgato. Ko sem imel to zaupanje, sem menil: “Življenje doma je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Recimo, da si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumeno oblačilo in grem od doma v brezdomstvo.” Kasneje, ko sem opustil majhno ali veliko bogastvo, opustil majhen ali velik krog sorodnikov, sem si obril svoje lase in brado, si nadel rumeno oblačilo in odšel naprej od doma v brezdomstvo.

13. ‘Ko sem tako šel naprej in imel meniško šolanje in način življenja, sem se z opustitvijo ubijanja živih bitij vzdržal od ubijanja živih bitij; s palico in orožjem odloženim na stran, sem zavestno in milostno bival sočuten do vseh živih bitij. Z opustitvijo jemanja tega, kar ni dano, sem se vzdržal od jemanja tega, kar ni dano; jemljem samo to, kar je dano, pričakujem le to, kar je dano, ko ne kradem, bivam v čistosti. Z opustitvijo življenja, ki ni v celibatu, se držim celibata, živim ločeno, se vzdržim vulgarne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo napačnega govora se vzdržim napačnega govora; govorim resnico, se držim resnice, sem vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdržim zlonamernega govora; kjerkoli ne ponavljam, kar sem slišal tukaj, z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od teh, niti ne ponavljam tem ljudem, kar sem slišal nekje, z namenom, da razdvajam [te ljudi] od teh; tako sem tisti, ki združuje te, ki so razdeljeni, zagovornik prijateljstva, ki uživa v slogi, se veseli v slogi, sem govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora, se vzdržim osornega govora; govorim takšne besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeče, saj gredo do srca, so vljudne, ki si jih veliko želi in so mnogim prijetne. Z opustitvijo ogovarjanja se vzdržim ogovarjanja; govorim ob pravem času, govorim kar so dejstva, govorim o tem, kar je dobro, govorim o Dhammi in disciplini; ob pravem času govorim takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne, koristne.

Vzdržim se poškodovanja semen in rastlin. Prakticiram hranjenje enkrat na dan, se vzdržim hranjenja ponoči in zunaj pravilnega časa. Vzdržim se plesa, petja, glasbe in gledaliških predstav. Vzdržim se nošenja okrasnih vencev, olepševanja sebe z vonjavami in olepševanja sebe z mažami. Vzdržim se visokih in velikih ležišč. Vzdržim se sprejemanja zlata in srebra. Vzdržim se sprejemanja surovega žita. Vzdržim se sprejemanja surovega mesa. Vzdržim se sprejemanja žensk in deklet. Vzdržim se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdržim se sprejemanja koz in ovc. Vzdržim se sprejemanja perutnine in prašičev. Vzdržim se sprejemanja slonov, goveda, konjev in kobil. Vzdržim se sprejemanja polj in zemlje. Vzdržim se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdržim se kupovanja in prodajanja. Vzdržim se lažnih uteži, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdržim se goljufanja, varanja in sleparstva. Vzdržim se poškodovanja, umorov, vezanja, razbojništva, plenjenja in nasilja.

14. Postanem zadovoljen z oblačili za zaščito telesa in z miloščino, da napolnim svoj trebuh in kamorkoli grem, odločim jaz, da vzamem s sabo samo to. Prav tako kot ptica, kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi jaz postanem zadovoljen z oblačili s katerimi zaščitim svoje telo in z miloščino, da napolnim svoj trebuh, in kamorkoli grem, odločim jaz, da vzamem samo to s sabo. Ko imam ta agregat plemenite kreposti, doživim v sebi blaženost, da sem brezhiben.

15. Ko vidim obliko z očmi, se ne oprimem njenih znakov in značilnosti. Ker, če pustim sposobnost oči nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, zato prakticiram pot njihove zadržanosti, stražim sposobnost oči, se zavežem zadržanosti sposobnosti oči. Ko slišim zvok z ušesi … Ko vonjam vonj z nosom … Ko okušam okus z jezikom … Ko tipam otipljivosti s telesom … Ko spoznavam umski predmet z umom, se ne oprimem njegovih znakov in značilnosti. Če pustim sposobnost uma nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, zato prakticiram pot svoje zadržanosti, stražim sposobnost uma, se zavežem zadržanosti sposobnosti uma. Ko imam to plemenito zadržanost sposobnosti, doživljam v sebi blaženost neomadeževanosti.

16. Jaz postanem ta, ki deluje s polnim zavedanjem, ko grem naprej in se vračam; ki deluje s polnim zavedanjem, ko gledam naprej in gledam stran; ki deluje s polnim zavedanjem, ko upogibam in raztegujem svoje ude; ki deluje s polnim zavedanjem, ko nosim svoja oblačila in nosim svoje zunanje oblačilo in skledo; ki deluje s polnim zavedanjem, ko jem, pijem, požiram hrano in jo okušam; ki deluje s polnim zavedanjem, ko odvajam blato in uriniram; ki deluje s polnim zavedanjem, ko hodim, stojim, sedim, zaspim, se zbudim, govorim in sem tiho.

17. Ko imam ta agregat plemenite kreposti in to plemenito zadržanost sposobnosti in ko imam to plemenito pozornost in polno zavedanje, se zatečem k osamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame.

18. Po vrnitvi s poti, na kateri sem zbral hrano, po kosilu, sedem, prekrižam noge, vzravnam svoje telo in se posvetim pozornosti. Z opustitvijo hrepenenja po svetu, bivam z umom prostim hrepenenja; očistim svoj um hrepenenja. Z opustitvijo zlovoljnosti in sovraštva, bivam z umom prostim zlovoljnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; očistim svoj um zlovoljnosti in sovraštva. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, bivam prost od otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; očistim svoj um otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in obžalovanja, bivam prost vznemirjenosti, z umom, ki je notranje umirjen; očistim svoj um nemira in obžalovanja. Z opustitvijo dvoma, bivam tako, da grem preko dvoma, nisem zmeden glede koristnih stanj; svoj um sem očistil dvoma.

19. ‘Ko sem tako zapustil teh pet ovir, nepopolnosti uma, ki slabijo modrost, sem odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od slabih stanj, vstopil in bival v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojeni iz samote. Z umirjanjem misli in razmišljanja, sem vstopil in bival v drugi jhāni … Z ugašanjem, kot tudi od navdušenja… sem vstopil in bival v tretji jhāni … Z opustitvijo užitka in bolečine… sem vstopil in bival v četrti jhāni, kar je niti bolečina niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

20. ‘Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, sem ga usmeril k znanju o uničenju vplivov. Neposredno sem vedel, kako dejansko je: “To je trpljenje” … “To je izvor trpljenja” … “To je prenehanje trpljenja” … “To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.” Neposredno sem vedel, kot dejansko je: “To so vplivi” … “To je izvor vplivov” … “To je prenehanje vplivov” … “To je pot, ki vodi do prenehanje vplivov.”

21. ‘Ko sem vedel in videl na ta način, je bil moj um osvobojen od vpliva čutne želje, od vpliva eksistence in od vpliva nevednosti. Ko sem bil osvobojen, je prišlo vedenje: “Osvoboditev.” Neposredno sem vedel: “Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.”

‘S takšnim vedenjem, takšnim videnjem, prijatelji, je bilo z ozirom na to telo z njegovim zavedanjem in vsemi zunanjimi znaki, ustvarjanje jaza, ustvarjanje mojega in podpornih nagnjenj do domišljavosti v meni izkoreninjeno .’

22. Rekoč ‘dobro,’ menihi, se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko to naredi, bi mu moral reči: ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, prijatelj, da vidimo takšnega tovariša v posvečenem življenju, kot je častiti.’”[4]

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

Opombe

[1] MA: Prva fraza negira jemanje elementa zemlje kot da je sebstvo, druga pa negira jemanje materialnih in mentalnih dejavnikov kot sebstvo. Ista metoda je uporabljena za ostale elemente.

[2] Besedilo se zdi nepotrebno pri omenjanju obeh, oblik (rūpā) in ozaveščenih stvari (z umom) skozi zavedanje očesa. MA omeni dve možnosti kot rešitev problema. Ena je, da se “oblike” nanašajo na vidne stvari, ki dejansko vstopijo v ozaveščanje (kognicijo), “stvari spoznane … ”vidne stvari, ki izginejo ne da bi bile spoznane. Druga možnost je, da je prejšnji izraz za vse oblike, brez razlik, zadnji pa da je za tri mentalne agregate, ki delujejo v skladu z zavestjo očesa.

[3] MA razloži “ustvarjanje jaza” (ahankāra) kot domišljavost in “ustvarjanje mojega” (mamankāra) kot lakomnost. “Vsi zunanji znaki” (nimitta) so zunanji predmeti.

[4] MA pravi, da se ta sutta prav tako imenuje Ekaqvissajjita Sutta (Učenje enega odgovora). Za MA je problematično razložiti "šestkratna" v originalnem naslovu, ker se v učenju pojavi le pet vprašanj in odgovorov. Tako komentar sugerira na razdelitev zadnje točke na dva dela - na svoje telo z njegovim zavedanjem in na zvedanje drugih teles - in tudi omenja še eno mnenje, da bi štiri hranila bila kot šesta točka. Nobena od teg sugestij ne izgleda prepričljiva, zato je verjeno, da je bil del besedila izgubljen. 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.