(MN 102) Pancattaya Sutta – Pet in tri

 

1. Tako sem slišal.[1] Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

(DOMNEVE O PRIHODNOSTI)

2. “Menihi, obstajajo nekateri samotarji in brahmini, ki špekulirajo o prihodnosti in imajo poglede o prihodnosti, ki zagovarjajo različne doktrinalne trditve, ki se tičejo prihodnosti.

(I) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo zaznava in je neuničeno po smrti.’
(II) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo ne zaznava in je neuničeno po smrti.’
(III) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo niti zaznava niti nezaznava in je neuničeno po smrti.’
(IV) Ali, opišejo propad, uničenje in končanje obstoječega bitja [ob smrti].
(V) Ali, nekateri zagovarjajo Nibbāno tukaj in sedaj.

Tako (a) oni ali opišejo obstoječe sebstvo, ki je neuničeno po smrti;
(b) ali opišejo propad, uničenje in pokončanje obstoječega bitja [ob smrti];
(c) ali zagovarjajo Nibbāno tukaj in sedaj.
Tako ti [pogledi], ki jih je pet, postanejo trije in iz treh jih je pet. To je povzetek ‘pet in tri.’

3. (I) Menihi, ti samotarji in brahmini, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, ki zaznava in je neuničeno po smrti, da je:

ali snovno;
ali nesnovno;
ali oboje snovno in nesnovno;
ali niti snovno niti nesnovno;
ali zaznava enotnost;
ali zaznava raznolikost;
ali zaznava omejenost;
ali zaznava nemerljivost.

Ali drugače, med temi maloštevilnimi, ki gredo onstran tega, nekateri zagovarjajo kasiṇo[2] zavedanja, nemerljivo in stabilno.

4. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ti dobri samotarji in brahmini, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo tako sebstvo, da je ali snovno ali … ali ga opišejo, da zaznava nemerljivo. Ali drugače, nekateri napravijo izjave o osnovi ničnosti, nemerljivosti, stabilnosti; [za njih] “tam je nič” se razglasi, da je najčistejše, najvišje, najboljše in nepresežno od teh zaznav - bodisi zaznav oblike ali ne-oblike, enotnosti ali različnosti. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onstran tega.

5. (II) V tem pogledu, menihi, ti samotarji in brahmini, ki opišejo sebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, nezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je:

ali snovno;
ali nesnovno;
ali oboje snovno in nesnovno;
ali niti snovno niti nesnovno.

6. V tem pogledu, menihi, ti kritizirajo te samotarje in brahmine, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti. Zakaj je tako? Ker pravijo: ‘Zaznavanje je bolezen, zaznavanja je tumor, zaznavanje je kopje; to je mirno, to je vzvišeno, to je nezaznavanje.’

7. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ti dobri samotarji in brahmini, ki opišejo sebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti, opisujejo takšno sebstvo, nezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je ali snovno ali … ali niti snovno niti nesnovno. Vsak samotar ali brahmin bi lahko rekel: Neodvisno od snovi, neodvisno od občutka, neodvisno od zaznavanja, neodvisno od tvorb, bom opisal prihajanje in odhajanje zavedanja, njegovo izginjanje in ponovno pojavljanje, njegovo rast in zorenje” - to ni mogoče. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onstran tega.

8. (III) Menihi, ti samotarji in brahmini, ki opišejo sebstvo kot niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je:

ali snovno;
ali nesnovno;
ali oboje snovno in nesnovno;
ali niti snovno niti nesnovno.

9. Menihi, ti kritizirajo te dobre samotarje in brahmine, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti in kritizirajo te dobre samotarje in brahmine, ki opišejo sebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti. Zakaj je tako? Ker pravijo: ‘Zaznavanje je bolezen, zaznavanje je tumor, zaznavanje je kopje, in nezaznavanje je omamljenost;to je mirno, to je vzvišeno, to je, niti zaznavanje niti nezaznavanje.’

10. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ti dobri samotarji in brahmini, ki opišejo sebstvo kot niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je ali snovno ali … ali niti snovno niti nesnovno. Če katerikoli samotarji ali brahmini opišejo, da vstop v to osnovo pride skozi odmero tvorb z ozirom na to, kaj se vidi, sliši, občuti in spozna, je to razglašeno kot katastrofa za vstopanje v to osnovo. Za to osnovo je razglašeno, da se ne doseže kot dosežek s tvorbami; ta osnova, je razglašeno, se doseže kot dosežek z ostankom tvorb. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onstran tega.

11. (IV) Menihi, ti samotarji in brahmini, ki opišejo propad, uničenje in pokončanje obstoječega bitja [ob smrti], kritizirajo te dobre samotarje in brahmine, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti in kritizirajo te dobre samotarje in brahmine, ki opišejo sebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti in kritizirajo te dobre samotarje in brahmine, ki opišejo sebstvo kot niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti. Zakaj je tako? Vsi ti dobri samotarji in brahmini, ko hitijo naprej, zagovarjajo svojo predpostavko: ‘Mi bomo na ta način po smrti, mi bomo na ta način po smrti.’ Prav tako, kot gre trgovec na tržnico z mislijo: ‘Skozi to bo tisto moje; s tem bom dobil tisto’; tako tudi, se ti dobri samotarji in brahmini zdijo kot trgovci, ko izjavijo: ‘Mi bomo na ta način po smrti, mi bomo na ta način po smrti.’

12. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ti dobri samotarji in brahmini, ki opišejo propad, uničenje in pokončanje obstoječega bitja [ob smrti], skozi strah do osebnosti in z gnusom do osebnosti, vztrajno tečejo in krožijo okoli te iste osebnosti. Prav tako kot pes, ki ga veže povodec na trden drog ali steber, vztrajno teče in kroži okoli istega droga ali stebra; tako tudi, ti dobri samotarji in brahmini, skozi strah do osebnosti in z gnusom do osebnosti, vztrajno tečejo in krožijo okoli te iste osebnosti. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onstran tega.

13. Menihi, katerikoli samotarji ali brahmini, ki razglabljajo o prihodnosti in imajo poglede o prihodnosti, ki zagovarjajo različne doktrinalne trditve, ki se tičejo prihodnosti, vsi zagovarjajo teh pet osnov ali določeno med njimi.

(DOMNEVE O PRETEKLOSTI)

14. Menihi, obstajajo nekateri samotarji in brahmini, ki špekulirajo o preteklosti in imajo poglede o preteklosti, ki zagovarjajo različne doktrinalne trditve, ki se tičejo preteklosti.

(1) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta večna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(2) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet nista nespremenljiva: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(3) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta oboje, nespremenljiva in ne nespremenljiva: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(4) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta niti nespremenljiva niti ne nespremenljiva: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(5) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta končna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(6) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta neskončna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(7) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta oboje, končna in neskončna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(8) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta niti končna niti neskončna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(9) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata enotnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(10) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata različnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(11) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata omejenost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(12) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata nemerljivost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(13) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] izključno prijetnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(14) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] izključno bolečino: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(15) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] oboje, prijetnost in bolečino: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(16) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] niti prijetnost niti bolečino: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

15. (1) Menihi, kar se tiče teh samotarjev in brahminov, ki imajo takšno doktrino in pogled, kot je ta: ‘Sebstvo in svet sta večna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno,’ da bi ne glede na vero, ne glede na strinjanje, ne glede na ustno tradicijo, ne glede na razumsko razglabljanje, ne glede na premišljeno sprejemanje pogleda, imeli čisto in jasno osebno znanje o tem - to ni mogoče. Ker nimajo čistega in jasnega osebnega znanja o tem, celo le fragmentarno znanje, ki ga ti dobri samotarji in brahmini razjasnjujejo [glede njihovega pogleda] se smatra, da so navezani na njihov del. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb. Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onstran tega.

16. (2-16) Menihi, kar se tiče teh samotarjev in brahminov, ki imajo takšno doktrino in pogled, kot je ta: ‘Sebstvo in svet nista nespremenljiva … oboje, nespremenljiva in ne nespremenljiva ... niti nespremenljiva niti ne nespremenljiva … končna … neskončna … oboje, končna in neskončna … niti končna niti neskončna … doživljata enotnost … doživljata različnost … doživljata omejenost … doživljata nemerljivost … [doživljata] izključno prijetnost … [doživljata] izključno bolečino … [doživljata] oboje, prijetnost in bolečino … [doživljata] niti prijetnost niti bolečino: edino to je pravilno, vse drugo je napačno,’ da bi ne glede na vero, ne glede na strinjanje, ne glede na ustno tradicijo, ne glede na razumsko razglabljanje, ne glede na premišljeno sprejemanja pogleda, imeli čisto in jasno osebno znanje o tem - to ni mogoče. Ker nimajo čistega in jasnega osebnega znanja, celo le fragmentarno znanje, ki ga ti dobri samotarji in brahmini razjasnjujejo [glede njihovega pogleda] se smatra, da so navezani na njihov del. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb. Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onstran tega.

(NIBBANA TUKAJ IN SEDAJ)

17. (V) Menihi, neki samotar ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti in skozi popolno razkrojitev ovir čutnega užitka, vstopi in biva v zadovoljstvu s samoto. On misli: ‘To je mirno, to je vzvišeno, v to vstopim in bivam v zadovoljstvu s samoto.’ To zadovoljstvo s samoto preneha. S prenehanjem zadovoljstva s samoto, se pojavi bridkost in s prenehanjem bridkosti se pojavi zadovoljstvo s samoto. Prav tako kot sončna svetloba prežema področje, ki ga senca zapusti, in senca prežema področje, ki ga sončna svetloba zapusti, tako se tudi s prenehanjem zadovoljstva s samoto pojavi bridkost, in s prenehanjem bridkosti, pojavi zadovoljstvo s samoto.

18. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ta dobri samotar ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti … in s prenehanjem bridkosti, se pojavi navdušenost s samoto. To je pogojeno in grobo, toda tam je prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onstran tega.

19. Menihi, neki samotar ali brahmin, z odrekanjem pogledom o preteklosti in prihodnosti, skozi popolno razkrojitev ovire čutnega užitka in s premagovanjem zadovoljstva v samoti, vstopi in biva v nezemeljski prijetnosti. On misli: ‘To je mirno, to je vzvišeno, v to vstopim in bivam v nezemeljski prijetnosti.’ Ta nezemeljska prijetnost v njem preneha. S prenehanjem nezemeljske prijetnosti se pojavi zadovoljstvo v samoti, in s prenehanjem zadovoljstva v samoti, se pojavi nezemeljska prijetnost. Prav tako kot sončna svetloba prežema področje, ki ga senca zapusti in senca prežema področje, ki ga sončna svetloba zapusti, se tudi s prenehanjem nezemeljske prijetnosti pojavi zadovoljstvo v samoti in s prenehanjem zadovoljstva v samoti, se pojavi nezemeljska prijetnost.

20. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ta dobri samotar ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti … in s prenehanjem zadovoljstva v samoti, se pojavi nezemeljska prijetnost. To je pogojeno in grobo, toda tam je prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onstran tega.

21. Menihi, neki samotar ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti, skozi popolno razkrojitvijo ovir čutnega užitka in s premagovanjem zadovoljstva v samoti in nezemeljske prijetnosti, vstopi in biva v niti-bolečem-niti-prijetnem občutku. On misli: ‘To je mirno, to je vzvišeno, v to vstopim in bivam v niti-bolečem-niti-prijetnem občutku.’ Ta niti-boleč-niti-prijeten občutek v njem preneha. S prenehanjem niti-bolečega-niti-prijetnega občutka, se pojavi nezemeljska prijetnost in s prenehanjem nezemeljske prijetnosti, se pojavi niti-boleč-niti-prijeten občutek. Prav tako kot sončna svetloba prežema področje, ki ga senca zapusti, in senca prežema področje, ki ga sončna svetloba zapusti, se tako tudi s prenehanjem niti-bolečega-niti-prijetnega občutka pojavi nezemeljska prijetnost in s prenehanjem nezemeljske prijetnosti, se pojavi niti-boleč-niti-prijeten občutek.

22. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ta dobri samotar ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti … in s prenehanjem nezemeljske prijetnosti, se pojavi niti-boleč-niti-prijeten občutek. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onstran tega.

23. Tako, menihi, neki samotar ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti, skozi popolno razkrojitvijo ovir čutnega užitka in s premagovanjem zadovoljstva v samoti, nezemeljske prijetnosti in niti-bolečega-niti-prijetnega občutka, motri sebe: ‘Jaz sem miren, jaz sem dosegel Nibbāno, jaz sem brez dodanosti.’

24. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ta dobri samotar ali brahmin, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti … motri sebe: “Jaz sem miren, jaz sem dosegel Nibbāno, jaz sem brez dodanosti.” Gotovo ta častiti zagovarja pot usmerjeno k Nibbāni. Vendarle je ta dobri samotar ali brahmin še vedno vezan, navezuje se ali na pogled o preteklosti ali na pogled o prihodnosti ali na oviro čutnega užitka ali na zadovoljstvo v samoti ali na nezemeljsko prijetnost ali na niti-boleč-niti-prijeten občutek. In ko ta častiti motri sebe: “ Jaz sem miren, jaz sem dosegel Nibbāno, jaz sem brez dodanosti,” tudi to je bilo rečeno, da je dodanost na strani tega dobrega samotarja ali brahmina. To je pogojeno in grobo, toda obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je razumel ‘‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onstran tega.

25. Menihi, to najvišje stanje vzvišenega miru je odkril Tathāgata, to je, osvoboditev skozi nedodanost z razumevanjem, kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru šestih osnov kontakta. Menihi, to je najvišje stanje vzvišenega miru, kar je odkril Tathāgata, to je, osvoboditev skozi nedodanost, z razumevanjem kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru šestih osnov kontakta.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1]Ta sutta je dvojnik daljše Brahmajala Sutte, ki jo vsebuje Digha Nikaya (DN 1).

[2]Kasiṇa – meditacijski objekt (Op.p.)

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.