(MN 102) Pancattaya Sutta – Pet in tri

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.”—“Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

(DOMNEVE O PRIHODNOSTI)

2. “Menihi, obstajajo nekateri asketi in brahmani, ki imajo domneve o prihodnosti in imajo poglede o prihodnosti, ter zagovarjajo različne nauke, ki se tičejo prihodnosti.

(I) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo zaznava in je neuničeno po smrti.’
(II) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo ne zaznava in je neuničeno po smrti.’
(III) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo niti zaznava niti nezaznava in je neuničeno po smrti.’
(IV) Nekateri opišejo propad, uničenje in končanje obstoječega bitja [ob smrti].
(V) Nekateri zagovarjajo ugasnitev tukaj in sedaj.

Tako oni:
(a) opišejo obstoječe sebstvo, ki je neuničeno po smrti,
(b) ali opišejo propad, uničenje in pokončanje obstoječega bitja [ob smrti],
(c) ali zagovarjajo ugasnitev tukaj in sedaj.

Tako ti [pogledi], ki jih je pet, postanejo trije in iz treh jih je pet. To je povzetek ‘pet in tri.’

3. (I) Menihi, ti asketi in brahmani, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, ki zaznava in je neuničeno po smrti, da je:

snovno,
ali nesnovno,
ali oboje snovno in nesnovno,
ali niti snovno niti nesnovno,
ali zaznava enotnost,
ali zaznava različnost,
ali zaznava omejenost,
ali zaznava neomejenost.

Ali drugače, med temi maloštevilnimi, ki gredo onkraj tega, nekateri zagovarjajo, da so dosegli zavest kot predmet zbranosti, ki je neizmerna in stabilna.

4. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ti dobri asketi in brahmani, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo sebstvo, da je ali snovno ali … ali ga opišejo, da zaznava neomejenost. Ali drugače, nekateri zagovarjajo področje ničnosti, neomejenosti, mirnosti. [Za njih] “tam ni nič” se razglasi, da je najčistejše, najvišje, najboljše in nepresežno od teh zaznav - bodisi zaznav snovi ali nesnovi, enotnosti ali različnosti. To je pogojeno in grobo, vendar obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg od tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

5. (II) V tem pogledu, menihi, ti asketi in brahmani, ki opišejo sebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, ki je nezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je:

snovno,
ali nesnovno,
ali oboje snovno in nesnovno,
ali niti snovno niti nesnovno.

6. V tem pogledu, menihi, ti kritizirajo te askete in brahmane, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti. Zakaj je tako? Ker pravijo: ‘Zaznavanje je bolezen, zaznavanje je tumor, zaznavanje je kopje. Nezaznavanje - to je mirno, to je vzvišeno.’

7. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ti dobri asketi in brahmani, ki opišejo sebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti, opisujejo takšno sebstvo, nezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je ali snovno ali … ali niti snovno niti nesnovno. Vsak asket ali brahman bi lahko rekel: Neodvisno od snovi, neodvisno od občutka, neodvisno od zaznavanja, neodvisno od tvorb, bom opisal prihajanje in odhajanje zavesti, njeno izginjanje in ponovno pojavljanje, njeno rast in zorenje” - to ni mogoče. To je pogojeno in grobo, vendar obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

8. (III) Menihi, ti asketi in brahmani, ki opišejo sebstvo kot niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, ki je niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je:

snovno,
ali nesnovno,
ali oboje snovno in nesnovno,
ali niti snovno niti nesnovno.

9. Menihi, ti kritizirajo te dobre askete in brahmane, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti in kritizirajo te dobre askete in brahmane, ki opišejo sebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti. Zakaj je tako? Ker pravijo: ‘Zaznavanje je bolezen, zaznavanje je tumor, zaznavanje je kopje, in nezaznavanje je omamljenost. Niti zaznavanje niti nezaznavanje - to je mirno, to je vzvišeno.’

10. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ti dobri asketi in brahmani, ki opišejo sebstvo kot niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti, opišejo takšno sebstvo, ki je niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti, da je ali snovno ali … ali niti snovno niti nesnovno. Če katerikoli asketi ali brahmani opišejo, da vstop v to področje pride skozi presojo tvorb z ozirom na to, kaj se vidi, sliši, občuti in spozna, je to razglašeno kot katastrofo za vstopanje v to področje. Za to področje je razglašeno, da se ne doseže kot dosežek s tvorbami. To področje, je razglašeno, se doseže kot dosežek z ostankom tvorb. To je pogojeno in grobo, vendar obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

11. (IV) Menihi, ti asketi in brahmani, ki opišejo propad, uničenje in pokončanje obstoječega bitja [ob smrti], kritizirajo te dobre askete in brahmane, ki opišejo sebstvo kot zaznavajoče in neuničeno po smrti in kritizirajo te dobre askete in brahmane, ki opišejo sebstvo kot nezaznavajoče in neuničeno po smrti in kritizirajo te dobre askete in brahmane, ki opišejo sebstvo kot niti zaznavajoče niti nezaznavajoče in neuničeno po smrti. Zakaj je tako? Vsi ti dobri asketi in brahmani, ki se ženejo naprej, zagovarjajo svojo predpostavko: ‘Tako bomo po smrti, tako bomo po smrti.’ Kot gre trgovec na tržnico z mislijo: ‘Skozi to bo tisto moje. S tem bom dobil tisto’. Tako se tudi ti dobri asketi in brahmani zdijo kot trgovci, ko izjavijo: ‘Tako bomo po smrti, tako bomo po smrti.’

12. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ti dobri asketi in brahmani, ki opišejo propad, uničenje in pokončanje obstoječega bitja [ob smrti], skozi strah do identitete in z gnusom do identitete, vztrajno tečejo in krožijo okoli te iste identitete. Prav tako kot pes, ki ga veže povodec na trden drog ali steber, vztrajno teče in kroži okoli istega droga ali stebra. Tako tudi ti dobri asketi in brahmani, skozi strah do identitete in z gnusom do identitete, vztrajno tečejo in krožijo okoli te iste identitete. To je pogojeno in grobo, vendar obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

13. Menihi, katerikoli asketi ali brahmani, ki razglabljajo o prihodnosti in imajo poglede o prihodnosti, ki zagovarjajo različne nauke, ki se tičejo prihodnosti, vsi zagovarjajo teh pet področij ali določeno med njimi.

(DOMNEVE O PRETEKLOSTI)

14. Menihi, obstajajo nekateri asketi in brahmani, ki imajo domneve o preteklosti in imajo poglede o preteklosti, in zagovarjajo različne nauke, ki se tičejo preteklosti.

(1) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta večna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(2) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet nista večna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(3) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta oboje, večna in nista večna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(4) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta niti večna niti nista večna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(5) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta končna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(6) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta neskončna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(7) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta oboje, končna in neskončna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(8) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet sta niti končna niti neskončna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(9) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata enotnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(10) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata različnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(11) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata omejenost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(12) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet zaznavata neomejenost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(13) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] izključno prijetnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(14) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] izključno neprijetnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(15) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] oboje, prijetnost in neprijetnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

(16) Nekateri trdijo tako: ‘Sebstvo in svet [doživljata] niti prijetnost niti neprijetnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’

15. (1) Menihi, kar se tiče teh asketov in brahmanov, ki imajo takšen nauk in pogled: ‘Sebstvo in svet sta večna: edino to je pravilno, vse drugo je napačno,’ da bi ne glede na prepričanje, ne glede na preferenco, ne glede na ustno tradicijo, ne glede na razumsko razglabljanje, ne glede na premišljeno sprejemanje pogleda, imeli čisto in jasno osebno vednost o tem - to ni mogoče. Ker nimajo čiste in jasne osebne vednosti o tem, ampak le fragmentarno vednost, ki jo ti dobri asketi in brahmani razjasnjujejo [glede njihovega pogleda] se smatra, da se držijo tega. To je pogojeno in grobo, vendar obstaja prenehanje tvorb. Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

16. (2-16) Menihi, kar se tiče teh asketov in brahmanov, ki imajo takšno doktrino in pogled: ‘Sebstvo in svet nista večna … oboje, večna in nista večna ... niti večna niti nista večna … končna … neskončna … oboje, končna in neskončna … niti končna niti neskončna … doživljata enotnost … doživljata različnost … doživljata omejenost … doživljata neomejenost … [doživljata] izključno prijetnost … [doživljata] izključno neprijetnost … [doživljata] oboje, prijetnost in neprijetnost … [doživljata] niti prijetnost niti neprijetnost: edino to je pravilno, vse drugo je napačno,’ da bi ne glede na prepričanje, ne glede na preferenco, ne glede na ustno tradicijo, ne glede na razumsko razglabljanje, ne glede na premišljeno sprejemanja pogleda imeli čisto in jasno osebno vednost o tem - to ni mogoče. Ker nimajo čiste in jasne osebne vednosti, ampak le fragmentarno vednost, ki jo ti dobri asketi in brahmani razjasnjujejo [glede njihovega pogleda] se smatra, da se držijo tega. To je pogojeno in grobo, vendar obstaja prenehanje tvorb. Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

(UGASNITEV TUKAJ IN SEDAJ)

17. (V) Menihi, nek asket ali brahman, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti in skozi popolno razkrojitev ovir čutnosti, vstopi in biva v zadovoljstvu s samoto. On misli: ‘To je mirno, to je vzvišeno, v to vstopim in bivam v zadovoljstvu s samoto.’ To zadovoljstvo s samoto v njem preneha. S prenehanjem zadovoljstva s samoto, se pojavi žalost in s prenehanjem žalosti se pojavi zadovoljstvo s samoto. Prav tako kot sončna svetloba prežema področje, ki ga senca zapusti, in senca prežema področje, ki ga sončna svetloba zapusti, tako se tudi s prenehanjem zadovoljstva s samoto pojavi žalost, in s prenehanjem žalosti se pojavi zadovoljstvo s samoto.

18. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ta dobri asket ali brahman, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti … in s prenehanjem žalosti, se pojavi zadovoljstvo s samoto. To je pogojeno in grobo, toda tam je prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

19. Menihi, nek asket ali brahman, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti, skozi popolno razkrojitev ovir čutnosti in s premagovanjem zadovoljstva s samoto, vstopi in biva v nezemeljski prijetnosti. On misli: ‘To je mirno, to je vzvišeno, v to vstopim in bivam v nezemeljski prijetnosti.’ Ta nezemeljska prijetnost v njem preneha. S prenehanjem nezemeljske prijetnosti se pojavi zadovoljstvo s samoto, in s prenehanjem zadovoljstva s samoto, se pojavi nezemeljska prijetnost. Prav tako kot sončna svetloba prežema področje, ki ga senca zapusti in senca prežema področje, ki ga sončna svetloba zapusti, se tudi s prenehanjem nezemeljske prijetnosti pojavi zadovoljstvo s samoto, in s prenehanjem zadovoljstva s samoto, se pojavi nezemeljska prijetnost.

20. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ta dobri asket ali brahman, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti … in s prenehanjem zadovoljstva s samoto, se pojavi nezemeljska prijetnost. To je pogojeno in grobo, toda tam je prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

21. Menihi, nek asket ali brahman, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti, skozi popolno razkrojitvijo ovir čutnosti in s premagovanjem zadovoljstva s samoto in nezemeljske prijetnosti, vstopi in biva v niti neprijetnem niti prijetnem občutku. On misli: ‘To je mirno, to je vzvišeno, v to vstopim in bivam v niti neprijetnem niti prijetnem občutku.’ Ta niti neprijeten niti prijeten občutek v njem preneha. S prenehanjem niti neprijetnega niti prijetnega občutka, se pojavi nezemeljska prijetnost in s prenehanjem nezemeljske prijetnosti, se pojavi niti neprijeten niti prijeten občutek. Prav tako kot sončna svetloba prežema področje, ki ga senca zapusti, in senca prežema področje, ki ga sončna svetloba zapusti, se tako tudi s prenehanjem niti neprijetnega niti prijetnega občutka pojavi nezemeljska prijetnost in s prenehanjem nezemeljske prijetnosti, se pojavi niti neprijeten niti prijeten občutek.

22. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ta dobri asket ali brahman, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti … in s prenehanjem nezemeljske prijetnosti, se pojavi niti neprijeten niti prijeten občutek. To je pogojeno in grobo, vendar obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

23. Tako, menihi, nek asket ali brahman z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti, skozi popolno razkrojitvijo ovir čutnega užitka in s premagovanjem zadovoljstva s samoto, nezemeljske prijetnosti in niti neprijetnega niti prijetnega občutka, motri sebe: ‘Jaz sem miren, jaz sem dosegel ugasnitev, jaz sem brez predpostavk.’

24. Tathāgata, menihi, razume to tako: ‘Ta dobri asket ali brahman, z opustitvijo pogledov o preteklosti in prihodnosti … motri sebe: “Jaz sem miren, jaz sem dosegel ugasnitev, jaz sem brez predpostavk.” Gotovo ta častiti zagovarja pot usmerjeno k ugasnitvi. Vendarle je ta dobri asket ali brahman še vedno vezan s predpostavko, navezuje se ali na pogled o preteklosti ali na pogled o prihodnosti ali na oviro čutnega užitka ali na zadovoljstvo v samoti ali na nezemeljsko prijetnost ali na niti boleč niti prijeten občutek. In ko ta častiti motri sebe: “ Jaz sem miren, jaz sem dosegel ugasnitev, jaz sem brez predpostavk,” je tudi za to bilo rečeno, da je predpostavka na strani tega dobrega asketa ali brahmana. To je pogojeno in grobo, vendar obstaja prenehanje tvorb.’ Ko je spoznal ‘Tam je to’ in videl pobeg iz tega, je Tathāgata prešel onkraj tega.

(OSVOBODITEV)

25. Menihi, to najvišje stanje vzvišenega miru je odkril Tathāgata, to je, osvoboditev skozi nevezanost, z razumevanjem kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru šestih področij dotika. Menihi, to je najvišje stanje vzvišenega miru, kar je odkril Tathāgata, to je, osvoboditev brez predpostavk, z razumevanjem kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru šestih področij dotika.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.