(MN 98) Vāseṭṭha Sutta - Vāseṭṭhi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Icchānangali, v gozdu blizu Icchānangala.

2. Ob tej priložnosti so se številni dobro znani in premožni brahmini zadrževali v Icchānangali, na primer, brahmin Cankī, brahmin Tārukkha, brahmin Pokkharasāti, brahmin Jāṇussoṇi, brahmin Todeyya, in drugi dobro znani in premožni brahmini.

3. Ko sta brahminska študenta Vāseṭṭha in Bhāradvāja hodila in popotovala za vadbo, je med njima nastal ta razgovor: “Kako je nekdo brahmin?” Brahminski študent Bhāradvāja je rekel: “Ko je nekdo dobro rojen na obe strani, čistega materinskega in očetovskega porekla sedem generacij nazaj, neizpodbitnega in brezhibnega glede rojstva, potem je ta brahmin.” Brahminski študent Vāseṭṭha je rekel “Ko je nekdo kreposten in izvaja običaje, potem je ta brahmin.”

4. Toda brahminski študent Bhāradvāja ni mogel prepričati brahminskega študenta Vāseṭṭha, niti ni mogel brahminski študent Vāseṭṭha prepričati brahminskega študenta Bhāradvāja.

5. Potem je brahminski študent Vāseṭṭha nagovoril brahminskega študenta Bhāradvāja: “Gospod, asket Gotama, sin Sakyanov, ki je šel naprej od doma v brezdomstvo iz naroda Sakyan, živi v Icchānangali, v gozdu blizu Icchānangala. Dobra novica o mojstru Gotami se je razširila glede tega: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’ Pridi, Bhāradvāja, pojdiva do asketa Gotame in ga vprašajva o tej stvari. Tako kot odgovori, tako si bova zapomnila.” - “Da, gospod,” je odgovoril brahminski študent Bhāradvāja.

6. Potem sta dva brahminska študenta, Vāseṭṭha in Bhāradvāja, odšla do Blaženega in izmenjala z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, sta sedla na stran in brahminski študent Vāseṭṭha je nagovoril Blaženega v verzih:

7. Vāseṭṭha

1. “Za oba priznavajo, da imava
znanje o treh Vedah,
ker jaz sem učenec Pokkharasātija[1]
in on učenec Tārukkha.

2. Dosegla sva popolno mojstrstvo
čez vse, kar učijo učenjaki Ved;
izkušena v filologiji in gramatiki
sva enaka najinim učiteljem v razpravah.

3. Med nama je nastal spor, Gotama,
glede vprašanja rojstva in razreda:
Bhāradvāja pravi, da si brahmin z rojstvom,
a jaz trdim, da postaneš brahmin s svojim delovanjem.[2]
To je, o modrec, najin spor.

4. Ker nihče od naju ni prepričal drugega,
ali ga pripraviti, da sprejme njegov pogled,
sva prišla, da te povprašava, gospod,
ki si poznan kot samoprebujeni.

5. Kot ljudje s obrnjenimi dlanmi
častijo luno, ko ta doseže polnost,
tako te v svetu častijo
in se ti klanjajo, Gotama.

6. Tako te sedaj sprašujeva, Gotama,
oko vstalo v svet:
je brahmin ta z rojstvom ali z delovanjem?
Razloži nam, ki ne vemo,
kako naj prepoznamo brahmina.”

8. Buddha

7. “Pojasnil vama bom, kot v resnici so,
Vāseṭṭha,” je rekel Blaženi,
“splošne razdelitve živih bitij;
ker mnogo vrst je rojstev.

8. Spoznaj najprej travo in drevesa:
čeprav jim manjka samozavedanje,
je njihovo rojstvo njihov razločevalni znak;
ker mnogo vrst je rojstev.

9. Naslednji pridejo molji in metulji
in tako dalje do mravelj:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak;
ker mnogo vrst je rojstev.

10. Potem spoznajta vrste štirinožcev
[različnih vrst], majhne in velike:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak;
ker mnogo vrst je rojstev.

11. Spoznajta tiste, katerih trebuh so njihove noge,
to je, razred dolgohrbtih kač:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak;
ker mnogo vrst je rojstev.

12. Spoznajta tudi v vodi bivajoče ribe,
ta pašnik v tekočem svetu:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak;
ker mnogo vrst je rojstev.

13. Naslednje spoznajta ptice, ki so na poti s krili,
ko se gibljejo po širnem nebu:
njihovo rojstvo je njihov razločevalni znak;
ker mnogo vrst je rojstev.

9.

14. Tako ko v teh rojstvih razlike
v rojstvu napravijo njihov razločevalni znak,
pri ljudeh nobena razlika v rojstvu
ne napravi znaka razločevanja.

15. Niti v laseh niti v glavi
niti v ušesih niti v očeh
niti v ustih niti v nosu
niti na ustnicah niti v obrvih;

16. Niti v ramenih ali vratu,
niti v trebuhu ali hrbtu
niti v zadnjici ali prsih
niti v anusu ali genitalijah;

17. Niti v rokah niti v nogah
niti v prstih ali nohtih
niti v kolenih niti v stegnih
niti v svoji barvi ali v glasu:
tukaj rojstvo ne napravi nobenega razločevalnega znaka,
kot je to pri drugih vrstah rojstev.

18. V človeških telesih samih po sebi
ni najti nič razlikovalnega.
Različnost med človeškimi bitji
je čisto govorna oznaka.[3]

10.

19. Kdor se preživlja med ljudmi[4]
s kmetijstvom, zanj bi moral vedeti,
da je kmet, Vāseṭṭha,
ne pa brahmin.

20. Kdor se preživlja med ljudmi
z različnimi rokodelstvi, zanj bi moral vedeti,
da je rokodelec,Vāseṭṭha,
ne pa brahmin.

21. Kdor se preživlja med ljudmi
s trgovino, bi moral vedeti,
da je trgovec, Vāseṭṭha,
ne pa brahmin.

22. Kdor se preživlja med ljudmi
s služenjem drugim, bi moral vedeti,
da je služabnik, Vāseṭṭha,
ne pa brahmin.

23. Kdor se preživlja med ljudmi
s krajo, bi moral vedeti,
da je tat, Vāseṭṭha,
ne pa brahmin.

24. Kdor se preživlja med ljudmi
z lokostrelstvom, bi moral vedeti,
da je vojak, Vāseṭṭha,
ne pa brahmin.

25. Kdor se preživlja med ljudmi
z duhovništvom, bi moral vedeti,
da je duhovnik, Vāseṭṭha,
ne pa brahmin.

26. Kdorkoli vlada med ljudmi,
mestu in kraljestvu, bi moral vedeti,
da je vladar, Vāseṭṭha,
ne pa brahmin.

11.

27. Ne imenujem za brahmina nekoga
zaradi njegovega izvora in porekla.
Če se ovire še vedno skrivajo v njem,
je on samo tisti, ki pravi ‘Gospod.’[5]
Kdor je brez ovir in ni več vezan:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

28. Kdor je odrezal vse ovire
in ga tesnoba več ne pretresa,
ki je premagal vse vezi, je nevezan:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

29. Kdor je odrezal vsak jermen in jermenček,
in tudi uzde in zadržke,
čigar kletka je odprta, prebujeni:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

30. Kdor, ko je zlorabljen, napaden ali vezan
prenaša to brez slabe volje,
z močjo prenašanja kot svojo močjo, svojo silo, vojsko:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

31. Kdor ne vzplameni z jezo,
je usmiljen, kreposten in skromen,
obvladan, nosi svoje poslednje telo:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

32. Kdor se, kakor dež na lokvanjeve liste
ali gorčično seme na konici šila,
čutnosti sploh ne oprijema:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

33. Kdor pozna tu v sebi
uničenje vsega trpljenja,
z bremenom odloženim in neodvisen:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

34. Kdor z globokim razumevanjem, moder,
lahko pove za pot iz ne-poti
in je dosegel najvišji cilj:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

35. Daleč, tako od gospodarjev
kot teh, ki so šli v brezdomstvo,
nima hiše kot zatočišča in z malo željami:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

36. Kdor je odložil palico
proti vsem bitjem, slabotnim ali krepkim,
ki ne ubije ali da ubiti:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

37. Kdor ni nasprotnik med nasprotniki,
miroljuben med temi predanimi nasilju,
kdor se ne naveže med temi navezanimi:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

38. Kdor je odvrgel vse poželenje in sovraštvo,
odvrgel domišljavost in prezir,
kakor gorčično seme na konici šila:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

39. Kdor izreče govor brez osornosti,
poln pomena, vedno resničnega,
ki ne škoduje nikomur:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

40. Kdor v svetu ne bo nikdar vzel tega,
kar ni dano, naj bo dolg ali kratek,
majhen ali velik ali lep ali grd:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

41. Kdor nima več hrepenenja
po tem svetu ali naslednjim,
ki živi brez hrepenenja in je neodvisen:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

42. Kdor se več ne vdaja užitkom,
in ni zmeden, ker ve;
kdor je pridobil odločno hojo v nesmrtnost:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

43. Kdor je presegel vse vezi
obojega, odlik in zlih del,
je brez skrbi, brez vpliva in čist:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

44. Kdor je čist kot brezmadežna luna,
jasen in čvrst in v katerem
sta radost in bitnost uničena:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

45. Kdor je prešel onkraj močvirja,
blata, saṃsāre, vse zablode,
kdor je prišel na nasprotni breg
in meditiral v džhānah,
je nezmeden in nezbegan,
dosegel Nibbāno skozi nenavezanost:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

46. Kdor je opustil čutnost
in pohaja tukaj v brezdomstvu
z uničenimi željami po čutnosti in bitnosti:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

47. Kdor je opustil tudi hrepenenje,
in pohaja tu v brezdomstvu,
z uničenim hrepenenjem in bitnostjo:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

48. Kdor pusti za sabo vse človeške vezi
in odvrže vezi nebes,
neodvisen od vseh vezi kjerkoli:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

49. Kdor pusti za sabo radost in nezadovoljstvo,
kdor je hladen in brez navezanosti,
junak, ki je presegel ves svet:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

50. Kdor ve, kako bitja minevajo
in se ponovno pojavijo v mnogih načinih,
se ne drži ničesar, je najvišji, buden:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

51. Katerega destinacija je nepoznana
božanstvom, duhovom in človeku,
arahant z uničenimi vplivi:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

52. Kdor sploh nima ovir,
spredaj, zadaj in v sredini,
kdor je neoviran in ni več navezan:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

53. Vodja črede, popoln junak,
veliki modrec, katerega zmaga je dobljena,
nezmeden, očiščen, prebujen:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

54. Kdor pozna svoja mnogotera pretekla življenja
in vidi nebesa in stanja bede,
kdor je dosegel uničenje rojstva:
ta je tisti, ki ga imam za brahmina.

12.

55. Ker ime in pleme sta dodeljena
kot zgolj oznaki v svetu;
izvirata v dogovorih,
sta dodeljena tukaj in tam.

56. Za te, ki ne poznajo tega dejstva,
so napačni pogledi že dolgo podlaga njihovih src.
Ne vedoč, nam oznanijo:
‘Nekdo je brahmin z rojstvom.’

57. Nekdo ni brahmin z rojstvom,
niti z rojstvom ne-brahmin.
Z dejanjem je nekdo brahmin,
z dejanjem je nekdo ne-brahmin.

58. Ker ljudje so kmetje s svojimi dejanji,
in s svojimi dejanji so tudi rokodelci;
in ljudje so trgovci po svojih dejanjih,
in s svojimi dejanji so tudi služabniki.

59. In ljudje so roparji po svojih dejanjih,
in po svojih dejanjih so tudi vojaki;
in ljudje so duhovniki po svojih dejanjih,
in po svojih dejanjih so tudi vladarji.

13.

60. V skladu z resničnostjo
modreci vidijo dejanje kot resnično je,
vidijo nastajanje z vzrokom,[6]
modro poznajo dejanje in njegov sad.

61. Dejanje nadaljuje svet,
dejanje nadaljuje ljudi.
Bitja so zvezana z dejanjem,
kakor kolo na kočijo z zatičem.

62. Asketizem, posvečeno življenje,
samonadzor in notranja vadba –
tako nekdo postane brahmin,
v tem je najvišje brahminstvo.

63. Ta s trojnim znanjem,
miroljuben, z vso bitnostjo uničeno:
zato poznaj ga, o Vāseṭṭha,
on je Brahmā Sakko[7], za te, ki razumejo.”

14. Ko je bilo to rečeno, sta brahminska študenta Vāseṭṭha in Bhāradvāja rekla Blaženemu: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! … Od danes se naj naju mojster Gotama zapomni kot laična privrženca, ki sta šla k njemu po zatočišče do konca življenja.”

 

Opombe

[1] Pokkharasāti - brahminski učitelj, ki je postal sledilec Buddhe (glej DN 3).

[2] Tukaj se naj beseda “kamma” razume kot sedanja aktivnost ali dejanje in ne preteklo dejanje, ki povzroča posledice v sedanjosti.

[3] Samañña. MA: Med živalmi je različnost v obliki njihovih telesnih delov določena z njihovo vrsto (yoni), toda te (različnost vrste) se ne najde na telesih brahminov in na pripadnikih drugih razredov ljudi. Tako je na primer razlikovanje med brahmini, khattiyami, itd., čisto besedna oznaka; o njej se govori zgolj kot o dogovorjenemu izrazu.

[4] MA: Do te točke je Buddha kritiziral trditev Bharadvāja, da brahmina napravi rojstvo. Od tu dalje podpira Vāsetthino trditev, da dejanje napravi brahmina.

[5] Bhovādi. Bho, “gospod, častiti” je bila oblika naslavljanja, ki se je uporabljala med brahmini. Od te točke dalje bo Buddha identificiral pravega brahmina z arahantom.

[6] S tem verzom beseda “kamma” spremeni pomen, kar kaže izraz “odvisnost nastajanja.” “Kamma” tukaj več ne pomeni enostavno sedanjega dejanja, ki določi socialni status, ampak v posebnem pomenu sile, ki bitja vežejo na krog obstoja. 

[7] Sakko glej MN 37.11-15

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2018, rev. feb. 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information