(MN 94) Ghoṭamukha Sutta - Ghoṭamukhi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je častiti Udena živel pri Benaresu, v mangovem gozdičku Khemiya.

2. Ob tej priložnosti je brahmin Ghoṭamukha prispel v Benares zaradi tega ali onega posla. Ko je hodil in popotoval za vadbo, je prišel do mangovega gozdička Khemiya. Takrat je častiti Udena hodil gor in dol na odprtem. Brahmin Ghoṭamukha je odšel do častitega Udena in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je med hojo gor in dol s častitim Udenom, rekel: “Ugleden samotar, ne obstaja življenje popotnika, ki je v skladu z Dhammo: tako se mi zdaj zdi, in to je morda zato, ker nisem videl takšnih častitih kot si ti ali [ker nisem videl] Dhamme tukaj.”

3. Ko je bilo to rečeno, je častiti Udena končal s hojo in odšel v svoje bivališče, kjer je sedel na pripravljen sedež.[1] In tudi Ghoṭamukha je končal s hojo in odšel v bivališče, kjer je stopil na stran. Častiti Udena mu je rekel: “Tam so sedeži, brahmin, sedi, če želiš.”

“Mi nismo sedli, ker smo čakali na mojstra Udena [da spregovori]. Kako bi si lahko nekdo kot sem jaz, drznil sesti na sedež, ne da bi bil prej povabljen, da to naredim?”

4. Potem je brahmin Ghoṭamukha zavzel nizki sedež, sedel na stran in rekel častitemu Udeni: “Ugleden samotar, ne obstaja življenje popotnikov, ki je v skladu z Dhammo. Tako se mi zdi, in to je morda zato, ker nisem videl takšnih častitih kot si ti ali [ker nisem videl] Dhamme tukaj.”

“Brahmin, če misliš, da bi se moral strinjati s katerokoli mojo izjavo, potem se z njo strinjaj; če misliš, da bi moral katerikoli moji izjavi nasprotovati, potem ji nasprotuj; in če ne razumeš pomena katerekoli moje izjave, me prosi, da ti jo pojasnim: ‘Kako je to, mojster Udena? Kakšen je pomen tega?’ Na takšen način lahko razpravljamo o tej zadevi.”

“Mojster Udena, če mislim, da se je treba s katerokoli izjavo mojstra Udena strinjati, se bom strinjal z njo; če mislim, da je treba katerikoli njegovi izjavi nasprotovati, ji bom nasprotoval; in če ne bom razumel pomena katerekoli izjave mojstra Udena, bom vprašal mojstra Udena, da jo pojasni: ‘Kako je to mojster Udena? Kakšen je pomen tega?’ Na ta način naj razpravljava o tej zadevi.”

5. “Brahmin, obstajajo štiri vrste oseb, ki so v svetu. Katere štiri?” Določena vrsta osebe povzroča trpljenje samo sebi in sledi praksi mučenja samega sebe. Določena vrsta osebe povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta osebe povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe in tudi povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta osebe ne povzroča trpljenje sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča trpljenje drugim ali sledi praksi mučenja drugih. Ker ne povzroča trpljenja niti sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti. Kateri od teh štirih vrst oseb zadovolji tvoj um?”

“Prve tri ne zadovoljijo mojega uma, častiti gospod, toda zadnja zadovolji moj um.”

6. “Toda, brahmin, zakaj prve tri vrste oseb ne zadovoljijo tvojega uma?”

“Častiti gospod, vrsta osebe, ki povzroča trpljenje samemu sebi in sledi praksi mučenja samega sebe, povzroča trpljenje in muči samega sebe, čeprav želi užitek in odmik od bolečin; zato ta vrsta osebe ne zadovolji mojega uma. In vrsta osebe, ki povzroča trpljenje drugim in zasleduje prakso mučenja drugih, povzroča trpljenje in muči druge, ki si želijo užitek in odmik od bolečin; zato ta vrsta osebe ne zadovolji mojega uma. In vrsta osebe, ki povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe, in ki prav tako povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih, povzroča trpljenje in muči sebe in druge, ki si želijo užitek in odmik od bolečin; zato ta vrsta osebe ne zadovolji mojega uma. Toda vrsta osebe, ki ne povzroča trpljenja sebi ali zasleduje prakso mučenja sebe in ki ne povzroča trpljenja drugim ali zasleduje prakso mučenja drugih; ki, ker on ne povzroča trpljenje niti sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen, in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti – ne povzroča trpljenja in mučenja niti sebi ali drugim, ki si želijo užitek in odmik od bolečin. Zato ta vrsta osebe zadovolji moj um.

“Toda, mojster Udena, vrsta osebe, ki ne muči sebe ali zasleduje prakse mučenja sebe in ki ne muči drugih ali zasleduje prakso mučenja drugih; ki, ker ne muči niti sebe niti drugih, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjena in ohlajena in biva v doživljanju blaženosti, in sama postane sveta – on ne muči in povzroča trpljenja niti sebi niti drugim, obeh, ki želita prijetnost in odmik od bolečine. Zaradi tega takšna vrsta osebe zadovolji moj um.”

7. “Brahmin, obstajata dve vrsti skupnosti. Kateri dve? Tako ima določena skupnost poželenje po draguljih in uhanih in išče ženske in otroke, moške in ženske sužnje, polja in zemljo, zlato in srebro. Toda določena skupnost si ne želi draguljev in uhanov, ampak so opustili ženske in otroke, moške in ženske sužnje, polja in zemljišča, zlato in srebro, in so odšli naprej od doma v brezdomstvo. Sedaj obstaja vrsta osebe, ki ne muči sebe ali zasleduje prakso mučenja sebe in ki ne muči drugih ali zasleduje prakso mučenja drugih; ker ne muči niti sebe niti drugih, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti. V kateri od teh dveh skupnosti običajno vidiš to osebo, brahmin – v skupnosti, ki hrepeni po draguljih in uhanih in išče žene in otroke, moške in ženske sužnje, polja in zemljišča, zlato in srebro; ali v skupnosti, ki ne hrepeni po draguljih in uhanih, ampak so opustili ženske in otroke … so odšli naprej od doma v brezdomstvo?”

“Jaz po navadi vidim to vrsto osebe, mojster Udena, v skupnosti, ki ne hrepeni po draguljih in uhanih, ampak so opustili ženske in otroke … so odšli naprej od doma v brezdomstvo.”

8. “Toda prav sedaj, brahmin, smo te razumeli, ko praviš: ‘Ugleden samotar, ne obstaja življenje popotnika, ki je v skladu z Dhammo: tako se mi zdi, in to je morda zato, ker nisem videl takšnih častitih kot si ti ali [ker nisem videl] Dhamme tukaj.’“

“Seveda, mojster Udena, bilo je v redu, da sem slišal, da sem izrekel te besede. Obstaja popotnikovo življenje, ki je v skladu z Dhammo; tako se mi to zdi, in naj se me mojster Udena zapomni [da sem tako govoril] tako. Bilo bi dobro, če bi mi iz sočutja, mojster Udena natančno pojasnil te štiri vrste oseb, ki jih je na kratko omenil.”

9. “Potem, brahmin, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.” - “Da, gospod,” je odgovoril brahmin Ghoṭamukha. Častiti Udena je rekel:

10. “Brahmin, kakšna vrsta osebe povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe? Določena oseba hodi naga, zavrača dogovore, si liže svoje roke, ne pride, ko se jo prosi, se ne ustavi, ko se jo prosi; ne sprejme prinesene hrane ali hrane posebej pripravljene zanj ali vabila na hrano; ne sprejme ničesar iz lonca, iz sklede, čez prag, čez palico, čez pestič, od dveh, ki se hranita skupaj, od nosečnice, od doječe ženske, od ženske, ki leži z moškim, od tam kjer se hrana javno deli, od tam kjer so psi, od tam kjer brenčijo muhe; ona ne sprejeme rib ali mesa, ne pije žganja, vina ali fermentiranega piva. Hrani se pri eni hiši z enim grižljajem; hrani se pri dveh hišah z dvema grižljajema … hrani se pri sedmih hišah s sedmimi grižljaji. Živi od enega krožnika na dan. Od dveh krožnikov na dan … od sedmih krožnikov na dan. Hrani se enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na vsakih sedem dni, in tako do enkrat na štirinajst dni; on prebiva v praksi hranjenja v določenih intervalih. Je jedec zelenjave ali prosa ali divjega riža ali obrezkov kože ali mahu ali riževih otrobov ali riževih odpadkov ali sezamove moke ali trave ali kravjekov. Živi od gozdnih korenin in sadežev, se hrani z odpadlimi sadeži. Oblači se v konopljo, v mešano konopljino tkanino, v mrtvaške prte, v odpadne krpe, v drevesno lubje, v antilopje kože, v trakove antilopje kože, v tkanino iz trave kusa, v tkanino iz lubja, v tkanino iz lesnih ostružkov, v volno iz las, v živalsko volno, v krila sove. On je ta, ki si puli lase in brado, sledi praksi puljenja las in brade. On je ta, ki neprestano stoji, zavrača sedenje. On je ta, ki neprestano čepi, in je predan vzdrževanju čepečega položaja. On je ta, ki uporablja blazino s trni; on napravi blazino iz trnov za svoje ležišče. Biva v sledenju prakse kopanja v vodi trikrat dnevno, vključno zvečer. Tako na različne načine biva v zasledovanju prakse mučenja in trpinčenja telesa. To se imenuje vrsta osebe, ki povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe.

11. (2) Kakšna vrsta osebe, brahmin, povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih? Določena oseba je mesar ovc, mesar prašičev, ptičar, lovec divjih zveri z zanko, lovec, ribič, tat, rabelj, ječar ali ta, ki sledi kateremkoli drugem takšnem krvavem poklicu. To se imenuje vrsta osebe, ki povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih.

12. (3) Kakšna vrsta osebe, brahmin, povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe in prav tako povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih? Neka oseba je maziljeni plemeniti kralj ali premožen brahmin. Ko je na vzhodu mesta zgradil nov žrtveni tempelj in si obril lase in brado, se oblekel v grobo kožo in naoljil svoje telo z gheejem in oljem, se popraskal po hrbtu z jelenjim rogom, vstopi v žrtveni tempelj skupaj s svojo glavno kraljico in njegovim brahminskim velikim duhovnikom. Tam leže na gola tla, nastlana s travo. Kralj živi od mleka v prvem sesku krave s teličkom iste barve, medtem ko glavna kraljica živi od mleka v drugem sesku in brahminski veliki duhovnik živi od mleka v tretjem sesku; mleko v četrtem sesku vrže v ogenj, in teliček živi od tega, kar je ostalo. On reče: ‘Naj bo toliko bikov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko volov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko telic zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko koz zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko ovc zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko dreves posekanih za žrtvene kole, naj bo toliko trave pokošene za žrtvovanje trave.’ In potem njegovi sužnji, glasniki in služabniki napravijo priprave, jokajo s objokanimi obrazi, ki jih spodbujajo z grožnjami kaznovanja in s strahom. To se imenuje vrsta osebe, ki povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe in ki povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih.

13. (4) Kakšna vrsta osebe, brahmin, ne povzroča trpljenja sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča trpljenja drugim ali sledi praksi povzročanja trpljenja drugim – ta, ker ne povzroča trpljenja niti sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko je sam postal sveti?[5]

14. Brahmin, Tathāgata se pojavi v svet, popoln, popolnoma prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj bogov in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi bogovi, njegovimi Mārami, in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi samotarji in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z neposrednim znanjem. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in on razodeva posvečeno življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

15. Gospodar ali gospodarjev sin ali nekdo, ki je rojen v nekem drugem plemenu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to vero, razmišlja tako: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Recimo, da si obrijem svoje lase in brado, oblečem okrasta oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo. Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče okrasto obleko in gre naprej iz življenja gospodarja v brezdomstvo.

16. Ko je tako šel naprej in imel meniško šolanje in način življenja, se z opustitvijo ubijanja živih bitij vzdržuje ubijanja živih bitij; s palico in orožjem odloženim na stran, zavestno in milostno biva sočuten do vseh živih bitij. Z opustitvijo jemanja tega, kar ni dano, se vzdrži od jemanja tega, kar ni dano; jemlje samo to, kar je dano, pričakuje le to, kar je dano, ko ne krade, on biva v čistosti. Z opustitvijo necelibatnega življenja, se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži vulgarne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo napačnega govora se vzdrži napačnega govora; on govori resnico, se drži resnice, je vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernega govora; kjerkoli ne ponavlja, kar je slišal tukaj, z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od teh, niti ne ponavlja tem ljudem, kar je slišal nekje, z namenom, da razdvaja [te ljudi] od teh; tako je on tisti, ki združuje te, ki so razdeljeni, zagovornik prijateljstva, ki uživa v slogi, se veseli v slogi, je govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora, se vzdrži osornega govora; govori takšne besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeče, saj gredo do srca, so vljudne, ki si jih veliko želi in so mnogim prijetne. Z opustitvijo ogovarjanja se vzdrži ogovarjanja; on govori ob pravem času, govori kar so dejstva, govori o tem, kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini; ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne, koristne.

Vzdrži se poškodovanja semen in rastlin. Prakticira hranjenje enkrat na dan, se vzdrži hranjenja ponoči in zunaj pravilnega časa. Vzdrži se plesa, petja, glasbe in gledaliških predstav. Vzdrži se nošenja okrasnih vencev, olepševanja sebe z vonjavami in olepševanja sebe z mažami. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in srebra. Vzdrži se sprejemanja surovega žita. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja perutnine in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, goveda, konjev in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in zemlje. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se lažnih uteži, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se goljufanja, varanja in sleparstva. Vzdrži se poškodovanja, umorov, vezanja, razbojništva, plenjenja in nasilja.

17. On postane zadovoljen z oblačili za zaščito telesa in z miloščino, da napolni svoj trebuh in kamorkoli gre, odloči on, da vzame s sabo samo to. Prav tako kot ptica, kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z oblačili s katerimi zaščiti svoje telo in z miloščino, da napolni svoj trebuh, in kamorkoli gre, odloči on, da vzame samo to s sabo. Ko ima ta agregat plemenite kreposti, doživi v sebi blaženost, da je brezhiben.

18. Ko vidi obliko z očmi, se ne oprime njenih znakov in značilnosti. Ker, če pusti sposobnost oči nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, on prakticira pot njihove zadržanosti, on straži sposobnost oči, se zaveže zadržanosti sposobnosti oči. Ko sliši zvok z ušesi … Ko vonja vonj z nosom … Ko okuša okus z jezikom … Ko tipa otipljivosti s telesom … Ko spoznava umski predmet z umom, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Ker, če pusti sposobnost uma nevarovano, lahko vanj vdrejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, on prakticira pot svoje zadržanosti, straži sposobnost uma, se zaveže zadržanosti sposobnosti uma. Ko ima to plemenito zadržanost sposobnosti, doživlja v sebi blaženost neomadeževanosti.

19. On postane ta, ki deluje s polnim zavedanjem, ko gre naprej in se vrača; ki deluje s polnim zavedanjem, ko gleda naprej in gleda stran; ki deluje s polnim zavedanjem, ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje s polnim zavedanjem, ko nosi svoja oblačila in nosi svoje zunanje oblačilo in skledo; ki deluje s polnim zavedanjem, ko je, pije, požira hrano in jo okuša; ki deluje s polnim zavedanjem, ko odvaja blato in urinira; ki deluje s polnim zavedanjem, ko hodi, stoji, sedi zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

20. Ko ima ta agregat plemenite kreposti in to plemenito zadržanost sposobnosti in ko ima to plemenito pozornost in polno zavedanje, se zateče k osamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame.

21. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna svoje telo in se posveti pozornosti. Z opustitvijo hrepenenja po svetu, biva z umom prostim hrepenenja; on očisti svoj um hrepenenja. Z opustitvijo zlovoljnosti in sovraštva, biva z umom prostim zlovoljnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; on očisti svoj um zlovoljnosti in sovraštva. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, biva prost otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; on očisti svoj um otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in obžalovanja, biva prost vznemirjenosti, z umom, ki je notranje umirjen; on očisti svoj um nemira in obžalovanja. Z opustitvijo dvoma, biva tako, da gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj; on očisti svoj um dvoma.

22. Ko je tako opustil teh pet preprek, onesnaženj uma, ki slabijo modrost, odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote.

23. Spet, z umiritvijo misli in razmišljanja, on vstopi in biva v drugi jhāni, v kateri ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti.

24. Spet, z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, on biva v mirnodušnosti in pozoren in jasno razumevajoč, še vedno doživlja srečo s telesom, on vstopi in biva v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, ta, ki biva v sreči.’

25. Spet, z opustitvijo užitka in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, on vstopi in biva v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

26. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst, in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k znanju spomniti se preteklih življenj. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, eno rojstvo, dve rojstvi, tri rojstva, štiri rojstva, pet rojstev, deset rojstev, dvajset rojstev, trideset rojstev, štirideset rojstev, petdeset rojstev, sto rojstev, tisoč rojstev, sto tisoč rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega plemena, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem bil ponovno rojen kjerkoli; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega plemena, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno rodil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. 

27. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel ravnodušnost, ga usmeri k znanju o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeka, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno rodila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so z zlomom telesa, po smrti, ponovno rojena v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja gredo svojo pot v skladu s svojimi dejanji. 

28. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, svetel, brez madeža in nečistosti, prilagodljiv, pripraven, stalen in miren, ga usmeri k znanju uničenja vplivov. On razume, kot v resnici je: ‘To je trpljenje. To je izvor trpljenja. To je prenehanje trpljenja. To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ On razume, kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi k prenehanju vplivov.’

29. Ko on ve in vidi na ta način, je njegov um osvobojen vpliva čutne želje, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojen, pride vedenje: ‘Osvobojen sem.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno. Duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.’

30. To, brahmin, se imenuje vrsta osebe, ki ne povzroča trpljenja sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča trpljenja drugim ali sledi praksi povzročanja trpljenja drugim – ta, ker ne povzroča trpljenja sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva v doživljanju blaženosti, ko je sam postal sveti.”

31. Ko je bilo to rečeno, je brahmin Ghoṭamukha rekel častitemu Udeni: “Veličastno, mojster Udena! Veličastno, mojster Udena! Mojster Udena je napravil Dhammo jasno na mnogo načinov, tako, kot da bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi, tako da je ta z dobrim vidom, lahko videl oblike. Grem k mojstru Udeni po zatočišče in k Dhammi in k Sanghi menihov. Od danes dalje se me lahko mojster Udena zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

32. “Ne pojdi k meni po zatočišče, brahmin. Pojdi po zatočišče k temu istemu Blaženemu, h kateremu sem jaz šel po zatočišče.”

“Kje sedaj živi ta mojster Gotama, popoln in popolno prebujeni, mojster Udena?”

“Ta Blaženi, popoln in popolno prebujeni je dosegel končno Nibbāno, brahmin.”

“Če bi slišali, da je ta mojster Gotama deset leagues daleč, bi šli deset leagues daleč z namenom, da vidimo tega mojstra Gotamo, popolnega in popolno prebujenega. Če bi slišali, da je ta mojster Gotama dvajset leagues daleč … trideset leagues … štirideset leagues … petdeset leagues … sto leagues daleč, bi šli sto leagues z namenom da vidimo tega mojstra Gotama, popolnega in popolno prebujenega. Toda ker je ta mojster Gotama dospel do končne Nibbāne, gremo k temu mojstru Gotami po zatočišče in k Dhammi in k sanghi menihov. Od danes se me naj mojster Udena zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel po zatočišče do konca življenja.

33. “Sedaj, mojster Udena, kralj Anga mi daje redno darilo. Naj dam mojstru Udeni en del od tega rednega darila.”

“Kakšno vrsto rednega darila ti daje kralj Anga, brahmin?”

“Petsto kahāpaṇov[2], mojster Udena.”

“Nam ni dovoljeno sprejemati zlata in srebra, brahmin.”

“Če ni dovoljeno za mojstra Udena, bom zgradil samostan za mojstra Udena.”

“Če mi želiš zgraditi samostan, brahmin, zgradi dvorano za skupnost za Sangho v Pāṭaliputti.”[3]

“Še bolj sem zadovoljen in vesel, da mojster Udena predlaga, da darujem Sanghi. Torej s tem običajnim darilom in naslednjimi običajnimi darili bom zgradil dvorano za skupnost za Sangho v Pāṭaliputti.”

Potem s tem rednim darilom [katerega je daroval mojstru Udeni] in naslednjim rednimu darilom [dodanim k temu], je brahmin Ghoṭamukha zgradil dvorano za skupnost za Sangho v Pāṭaliputti. In ta je sedaj poznana kot Ghoṭamukhi.

 

Opombe


[1] MA: To je naredil zato, ker je spoznal, da bom potrebna dolga razprava

[2] Kahapan je bil glavna denarna enota tega časa.

[3] V času Buddhovih zadnjih dno je to mesto bilo še vedno majhno, poznano kot Pataligama. V DN 16.1.28/iii.87, Buddha napove njegovo bodočo veličino. Postalo je glavno mesto Magadhe. Sedanji naslednik tega mesta je mesto Patna, prestolnica države Bihar.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.