(MN 91) Brahmāyu Sutta - Brahmāyu

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi hodil po deželi Videha s številno skupino menihov, s petsto menihi.

2. Takrat je brahman Brahmāyu živel pri Mithili. Bil je star, postaran, obremenjen z leti, visoke starosti in je prišel do zadnje stopnje, bil je v svojem stodvajsetem letu. Bil je mojster treh Ved z njihovimi besedili, liturgijo, fonetiko, etimologijo in zgodovino kot peto, bil je strokovnjak v filologiji in slovnici, v celoti seznanjen z naravno filozofijo in z znamenji Velikega moža.[1]

3. Brahman Brahmāyu je slišal: “Asket Gotama, sakyanski sin, ki je šel naprej iz naroda Sakya, hodi po deželi Videha s številno skupino menihov, s petsto menihi. Dobra novica o gospodu Gotami se je razširila: ‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolno dovršeno in prečiščeno.’ Dobro je videti takšne arahante.”

4. Ob tem času je pri brahmanu Brahmāyu bival mlad brahmanski mladenič z imenom Uttara. Bil je mojster treh Ved … v celoti seznanjen z naravno filozofijo in z znamenji Velikega moža. Mladeniču je brahman Brahmāyu rekel: “Dragi moj Uttara, asket Gotama, sakyanski sin, ki je šel naprej iz naroda Sakya, hodi po deželi Videha s številno skupino menihov, s petsto menihi … Dobro je videti takšne arahante. Pridi, dragi moj Uttara, pojdi do asketa Gotame in poizvedi, če je novica, ki se je o njem razširila resnica ali ni, in če je gospod Gotama takšen ali ni. Tako bomo vedeli o gospodu Gotami preko tebe.”

5. “Toda, kako naj izvem gospod, če je novica, ki se je o njem razširila resnica ali ni, in če je gospod Gotama takšen ali ni?”

(ZNAMENJA VELIKEGA MOŽA)

“Dragi moj Uttara, dvaintrideset znamenj Velikega moža je bilo omenjenih v naših himnah in Veliki mož, ki je opremljen z njimi, ima samo dve možni usodi, ne drugih.[2] Če živi družinsko življenje postane vladar, ki obrača kolo, pravičen kralj, ki vlada z Dhammo, mojster štirih četrtin, zmagovalec vsega, ki je umiril svojo deželo in ima sedem zakladov. On ima teh sedem zakladov: zaklad kolesa, zaklad slona, zaklad konja, zaklad dragulja, zaklad ženske, zaklad strežnika in zaklad svetovalca kot sedmega.[3] Njegovi otroci, ki jih je več kot tisoč, so pogumni in junaški in uničujejo vojske drugih. Preko te zemlje, omejene z oceanom, vlada brez palice, brez orožja, z Dhammo. Toda, če gre naprej od doma v brezdomstvo, postane popoln, popolno prebujen, ki odgrne tančico v svetu. Ampak jaz, dragi moj Uttara, sem govorec hvalnic, ti si njihov prejemnik.”

6. “Da, gospod,” je odgovoril. Potem se je dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil brahmanu Brahmāyu, ga je obhodil s svoje desne in se napotil v deželo Videha, kjer je hodil Blaženi. Ko je potoval po etapah, je prišel do Blaženega in z njim izmenjal pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel ob stran in s pogledom iskal dvaintrideset znamenj Velikega moža na telesu Blaženega. Videl je, več ali manj vsa znamenja Velikega moža na telesu Blaženega, razen dveh. Bil je v dvomu in negotov glede dveh znamenj, in ju ni mogel določiti in se odločiti o njih: glede spolnega organa, ki je bil zaprt v tulec in glede dolžine jezika.

Blaženemu je prišlo na misel: “Ta brahmanski mladenič Uttara vidi na meni, več ali manj, vsa znamenja Velikega moža. V dvomu in negotov je glede dveh znamenj in ju ne more določiti in se odločiti o njih: glede spolnega organa, ki je zaprt v tulec in glede dolžine jezika.”

7. Potem je Blaženi naredil takšen prikaz neobičajnih moči, da je brahmanski mladenič Uttara videl, da je spolni organ Blaženega zaprt v tulec. Nato je Blaženi iztegnil svoj jezik, in se ponavljajoče dotaknil obeh ušesnih odprtin in obeh nosnic in pokril vse svoje čelo z jezikom.

8. Brahmanski mladenič Uttara je pomislil: “Asket Gotama je opremljen z dvaintridesetimi znamenji Velikega moža. Kaj če sledim asketu Gotami in opazujem njegovo obnašanje?”

Sedem mesecev je sledil Blaženemu kakor senca in ga ni nikoli zapustil. Na koncu sedmih mesecev v deželi Videha, je odšel na potovanje do Mithilā, kjer je živel brahman Brahmāyu. Ko je prišel, se mu je poklonil in sedel ob stran. Brahman Brahmāyu ga je vprašal: “No, dragi moj Uttara, je novica, ki se je razširila o gospodu Gotami resnica ali ne? In ali je gospod Gotama takšen ali ni?”

9. “Novica, ki se je razširila o gospodu Gotami je resnična, gospod, in ne obratno. In gospod Gotama je takšen in ne drugačen. On ima dvaintrideset znamenj Velikega moža.

     Gospod Gotama postavlja svojo nogo na tla pravokotno – to je znamenje Velikega moža v gospodu Gotami.
     Na podplatih njegovih nog ima znak kolesa s tisoč naperami in obodom, skupaj s pestom…
     Ima štrleče pete …
     Ima dolge prste na rokah in nogah …
     Njegove roke in noge so mehke in nežne …
     Na njegovih rokah in nogah so mreži podobne linije …
     Njegovi podplati so upognjeni …
     Ima antilopi podobne noge …
     Ko stoji, se z dlanmi obeh rok brez pripogibanja lahko dotakne in podrgne svoja kolena …
     Njegov spolni organ je vtaknjen v tulec …
     Ima kožo zlate barve, njegova koža ima zlat sijaj …
     Ima fino kožo in zaradi tega se njegovega telesa ne oprimeta prah in umazanija …
     Njegove dlake po telesu rastejo po ena iz ene kožne pore …
     Vrhovi njegovih telesnih dlak stojijo pokonci. Pokončne telesne dlake so modro črne barve, bleščeče, nakodrane in obrnjene v desno …
     Ima ravne ude kakor Brahmā …
     Ima sedem konveksnosti … [4]
     Ima torzo leva …
     Brazda med njegovimi rameni je izpolnjena…
     Ima raztežaj rok figovega drevesa banyan. Raztežaj njegovih rok je enak višini njegovega telesa in višina njegovega telesa je enaka raztežaju njegovih rok …
     Njegov vrat in njegova ramena so izravnana …
     Njegov okus je izjemno oster … [5]
     Ima čeljust kot lev …
     Ima štirideset zob …
     Njegovi zobje so enaki …
     Med njegovimi zobmi ni presledkov …
     Njegovi zobje so beli …
     Ima dolg jezik …
     Ima božanski glas, kot je glas indijske kukavice karavīke …
     Njegove oči so črne …
     Trepalnice na očeh ima kakor govedo …
     Med obrvmi mu rastejo dlake, ki so bele, z leskom mehkega bombaža …
     Njegova glava je oblikovana kakor turban - to je znamenje Velikega moža v gospodu Gotami.[6]
     Gospod Gotama je opremljen s temi dvaintridesetimi znamenji Velikega moža.

10. Ko hodi, začne najprej z desno nogo. Svojih nog ne iztegne predaleč ali jih preblizu postavi na tla. Hodi niti prehitro niti prepočasi. Pri hoji ne udarja skupaj s koleni. Pri hoji ne udarja skupaj z gležnji. Hodi, ne da bi dvigoval ali spuščal svoja stegna ali jih stisnil skupaj ali jih držal narazen. Ko hodi, mu niha le spodnji del njegovega telesa in ne hodi s telesnim naporom. Ko se obrne s pogledom, napravi to s celotnim telesom. On ne gleda naravnost navzgor in ne gleda naravnost navzdol. Pri hoji ne gleda naokoli. Pri hoji gleda za dolžino pluga predse, poleg tega ima neovirano vednost in vizijo.

11. Ko vstopi v prostor, ne dviga ali spušča svojega telesa ali ga prepogne naprej ali nazaj. Ne obrača se niti predaleč od sedeža niti preblizu. Ne naslanja se z roko na sedež. Ne vrže se s telesom na sedež.

12. Ko sedi v prostoru, ni nemiren s svojimi rokami. Ni nemiren s svojimi nogami. Ne sedi s prekrižanimi koleni. Ne sedi s prekrižanimi gležnji. Ne sedi z rokami, ki bi podpirale njegovo brado. Ko sedi v prostoru se ne boji, se ne trese in drhti, ni živčen. Ker se ne boji, se ne trese ali drhti ali je živčen, mu dlake ne stojijo pokonci in je osredotočen na samoto.

13. Ko vzame vodo za svojo skledo, ne dvigne ali spusti sklede ali jo nagne naprej ali nazaj. Ne vzame niti premalo niti preveč vode za skledo. Skledo opere, ne da bi povzročal hrup. Skledo opere, ne da bi jo obrnil. Sklede ne postavi na tla, da bi si opral roke. Ko so njegove roke oprane, je oprana skleda, in ko je oprana skleda, so oprane njegove roke. Vode iz sklede ne izlije niti predaleč niti preblizu in je ne razliva naokoli.

14. Ko prejme riž, ne dvigne ali spusti sklede ali jo nagne naprej ali nazaj. Ne vzame niti premalo niti preveč riža. Omake doda v pravem razmerju, ne preseže pravega razmerja omake v zalogaju. Zalogaj obrne dva ali trikrat v svojih ustih in ga potem pogoltne, in nobeno riževo zrno ne vstopi v njegovo telo neprežvečeno, in nobeno riževo zrno ne ostane v njegovih ustih. Potem vzame naslednji zalogaj. Svojo hrano poje z doživljanjem okusa, vendar ne doživlja pohlep po okusu. Hrana, ki jo vzame, ima osem dejavnikov: ni za zabavo niti za zastrupljanje niti zaradi fizične lepote in privlačnosti, ampak samo za vzdrževanje in nadaljevanje njegovega telesa, za končanje neugodja in za pomoč svetemu življenju. On meni: ‘Tako bom končal s starimi občutki, ne da bi nastali novi občutki in bom zdrav in brez krivde in bom živel v udobju.”

15. Ko poje in prejme vodo za skledo, ne dvigne ali spusti sklede ali jo nagne naprej ali nazaj. Ne vzame niti premalo niti preveč vode za skledo. Skledo opere, ne da bi povzročal hrup. Skledo opere, ne da bi jo obrnil. Sklede ne postavi na tla, da bi si opral roke. Ko so njegove roke oprane, je oprana skleda, in ko je skleda oprana, so oprane njegove roke. Vode iz sklede ne izlije niti predaleč niti preblizu in je ne razliva naokoli.

16. Ko poje, postavi skledo na tla niti predaleč niti preblizu, in ni niti brezbrižen do sklede niti preveč natančen glede nje.

17. Ko poje, sedi v tišini nekaj časa, toda ne dovoli, da bi zamudil čas za blagoslov.[7] Ko poje in blagoslovi gostitelja, ne kritizira hrane ali pričakuje drugi obrok. On pouči, vzpodbudi, navduši in razveseli to občinstvo z govorom izključno o Dhammi. Ko to naredi, se dvigne iz svojega sedeža in odide.

18. Hodi niti prehitro niti prepočasi in ne hodi kot ta, ki hoče pobegniti.

19. Obleke ne nosi niti previsoko niti prenizko na svojem telesu, niti pretesno ob telesu, niti preohlapno na svojem telesu, niti je veter ne odpihne z njegovega telesa. Prah in umazanija ne umažeta njegovega telesa.

20. Ko pride v samostan, sede na pripravljen sedež. Ko sede, si umije noge, vendar se ne ukvarja z nego svojih nog. Ko si umije noge, sede s prekrižanimi nogami, z vzravnanim hrbtom in se posveti pozornosti. Nima namena povzročati bolečino sebi, drugim ali obojim, želi samo dobrobit sebi, drugim in obojim ter dobrobit vsemu svetu.

21. Ko pride v samostan, poslušalce uči Dhammo. On niti ne laska niti graja tega poslušalstva, pouči, vzpodbudi, navduši in ohrabri jih z govorom izključno o Dhammi. Govor, ki izhaja iz njegovih ust, ima osem kvalitet: je razločen, razumljiv, melodičen, slišen, zveneč, blagoglasen, globok in glasen. Ko je njegov glas razumljiv tako daleč, kot se razteza poslušalstvo, njegovega glasu ni slišati onstran poslušalstva. Ko je ljudi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil, se ti dvignejo iz svojih sedežev in odidejo tako, da gledajo samo vanj in v ničesar drugega.

22. Videli smo gospoda Gotamo hoditi, gospod, videli smo ga stati, videli smo ga vstopiti skozi vrata, videli smo ga sedeti v prostoru v tišini, videli smo ga jesti v prostoru, videli smo ga sedeti po jedi v tišini, videli smo ga dajati blagoslov po jedi, videli smo ga iti v samostan, videli smo ga v samostanu sedeti v tišini, videli smo ga v samostanu učiti poslušalstvo Dhammo. Takšen je gospod Gotama, takšen je in več kot takšen.“

23. Ko je bilo to rečeno, se je brahman Brahmāyu dvignil iz svojega sedeža in ko si je uredil svoje zgornje oblačilo na eno rame, je iztegnil svoje roke v spoštljiv pozdrav proti Blaženemu in trikrat izrekel: “Čast Blaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu! Čast Blaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu! Čast Blaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu! Morda bomo nekoč srečali gospoda Gotamo, morda se bomo lahko pogovorili z njim.”

24. Med hojo je Blaženi končno prispel do Mithilā. Tam je Blaženi živel v Makhādevovem gozdičku mangov. Brahmanski gospodarji iz Mithilā so slišali: “Asket Gotama, sakyanski sin, ki je odšel naprej iz naroda Sakya, je hodil po deželi Videha s številno skupino menihov, s petsto menihi, in sedaj je prišel do Mithilā in živi v Makhādevovem gozdičku mangov. Dobra novica o gospodu Gotami se je razširila … (kot v §3 zgoraj) … Dobro je videti takšne arahante.”

25. Brahmanski gospodarji iz Mithilā so odšli do Blaženega. Nekateri so se poklonili Blaženemu in sedli ob stran. Nekateri so izmenjali z njim pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, sedli ob stran. Nekateri so iztegnili svoje roke v spoštljiv pozdrav proti njemu in sedli ob stran. Nekateri so v prisotnosti Blaženega izgovorili svoje ime in ime naroda in sedli ob stran. Nekateri so ostali tiho in sedli ob stran.

26. Brahman Brahmāyu je slišal: “Asket Gotama, sakyanski sin, ki je odšel naprej iz naroda Sakya, je prispel v Mithilā in živi v Makhādevovem gozdičku mangov v Mithili.”

In brahman Brahmāyu je odšel v Makhādevov gozdiček mangov s številnimi brahmanskimi mladeniči. Ko je prispel v mangov gozdiček je pomislil: “Ni primerno, da bi šel do asketa Gotame, ne da bi me prej napovedali.” Obrnil se je na nekega brahmanskega mladeniča: “Pridi, brahmanski mladenič, pojdi k asketu Gotami in ga vprašal v mojem imenu, če je asket Gotama brez bolezni in neprijetnosti in je zdrav, močan in biva v udobju, rekoč: ‘Gospod Gotama, brahman Brahmāyu te sprašuje, če je gospod Gotama brez bolezni … biva v udobju,’ in reci: ‘Brahman Brahmāyu, gospod Gotama, je star, postaran, obremenjen z leti, visoke starosti in prišel do zadnje stopnje, je v svojem sto dvajsetem letu. Je mojster treh ved z njihovimi slovarji, liturgijami, fonetikami in etimologijami in zgodovinami kot peto. Je strokovnjak v filologiji in slovnici, v celoti seznanjen z naravno filozofijo in z znamenji Velikega moža. Od vseh brahmanskih gospodarjev, ki živijo v Mithilu, so imeli brahmana Brahmāya za najodličnejšega med njimi v bogastvu, v znanju hvalnic in v starosti in slavi. On želi videti gospoda Gotamo.’”

“Da, gospod,” je brahmanski mladenič odgovoril. Odšel je k Blaženemu in izmenjal pozdrave z njim in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je stopil ob stran in predal svoje sporočilo. [Blaženi je rekel:]

“Mladenič, naj brahman Brahmāyu pride, ko mu je prikladno.”

27. Nato je brahmanski mladenič odšel k brahmanu Brahmāyu in mu rekel: “Asket Gotama je dal dovoljenje. Lahko prideš, gospod, ko ti je prikladno.”

Tako je brahman Brahmāyu odšel do Blaženega. Zbrani so ga videli prihajati v daljavi in naenkrat so naredili pot zanj kot za nekoga, ki je dobro znan in slaven. Brahman Brahmāyu je rekel zbranim: “Dovolj, gospodje, naj vsak sede na svoj sedež. Jaz bom sedel tukaj, zraven asketa Gotame.”

28. Potem je odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel ob stran in pogledal za dvaintridesetimi znamenji Velikega moža na telesu Blaženega. Videl je, več ali manj, vsa znamenja Velikega moža na telesu Blaženega, razen dveh. Bil je v dvomu in negotov glede dveh znamenj in ju ni mogel določiti in se odločiti o njih: glede spolnega organa, ki je bil zaprt v tulec in glede dolžine njegovega jezika.

29. Potem je brahman Brahmāyu nagovoril Blaženega v verzih:

“Za dvaintrideset znamenj sem se naučil,
da so znamenja Velikega moža –
toda jaz ne vidim dveh od njih
na tvojem telesu, Gotama.
Je to, kar mora biti skrito s tkanino,
skrito v tulcu, največji med ljudmi?
Čeprav ga svet imenuje z ženskim spolom,[8]
je morda tvoj jezik moški?
Morda je tvoj jezik tudi velik,
v skladu s tem, kar so nas učili?
Prosim, malo ga pokaži
in tako, o prerok, ozdravi naš dvom
za dobrobit v tem življenju
in srečo v življenju tistih, ki še pridejo.
In sedaj prosimo za dovoljenje, da vprašamo
kar želimo vedeti.”

30. Blaženemu je prišlo na misel: “Ta brahman Brahmāyu vidi, več ali manj, vsa znamenja Velikega moža na meni, razen dveh. Je v dvomu in negotov je glede dveh znamenj in ju ne more določiti in se odločiti o njih: glede spolnega organa, ki je zaprt v tulec in glede dolžine jezika.”

Potem je Blaženi naredil takšno mojstrstvo nevsakdanjih moči, da je brahman Brahmāyu videl, da je spolni organ Blaženega zaprt v tulec. Nato je Blaženi iztegnil svoj jezik in se ponavljajoče dotaknil obeh ušesnih odprtin in obeh nosnic in pokril svoje čelo z jezikom.

31. Blaženi je izrekel te verze v odgovor brahmanu Brahmāyu:

“Dvaintrideset znamenj za katere si slišal,
da so znamenja Velikega moža –
se vsa najdejo na mojem telesu.
Tako, brahman, ne dvomi več o tem.

Kar se mora vedeti je direktno znano,
kar mora biti razvito je bilo razvito,
kar mora biti opuščeno je bilo opuščeno,
torej, brahman, jaz sem Buddha.[9]

Za dobrobit v tem življenju
in srečo v prihodnjih,
ker ti je dano dovoljenje, prosim vprašaj,
karkoli želiš izvedeti.”

32. Brahman Brahmāyu je pomislil: “Dovoljenje asketa Gotame mi je bilo podeljeno. O čem naj ga vprašam: o dobrem v tem življenju ali dobrem v prihodnjih življenjih?” Potem je pomislil: “Jaz sem vešč v dobrem v tem življenju, in tudi drugi me sprašujejo o dobrem v tem življenju. Zakaj ga ne bi vprašal o dobrem v življenjih, ki pridejo?” Potem je nagovoril Blaženega v verzih:

“Kako postaneš brahman?
In kako postaneš vedež?
In kako postaneš vedež treh vednosti?
In kako postaneš učenjak?
Kako postaneš arahant?
In kako se doseže dovršenost?
Kako postaneš modrijan?
In kako se nekomu reče Buddha?”

(UČENJE BRAHMᾹYU)

33. Potem je Blaženi v odgovor izrekel te verze:

“Kdor ima vednost o svojih preteklih življenjih,
vidi nebesa in stanja prikrajšanja,
in je prišel do uničenja rojstva –
modrijan, ki ve z direktno vednostjo,
ki ve, da je njegovo srce prečiščeno,
popolno osvobojen vsakršnega poželenja,
kdor je opustil smrt in rojstvo,
kdor je popoln v svetem življenju,
kdor je presegel vse –
tak se imenuje Buddha.”

34. Ko je bilo to rečeno, se je brahman Brahmāyu dvignil iz svojega sedeža in ko si je uredil svojo zgornje oblačilo na eno rame, se je priklonil s svojo glavo ob nogah Blaženega in prekril noge Blaženega s poljubi in jih objel z rokami in izgovarjal svoje ime: “Jaz sem brahman Brahmāyu, gospod Gotama, jaz sem brahman Brahmāyu, gospod Gotama.”

35. Ti v skupnosti so spraševali in se čudili in so rekli: “To je osupljivo, gospodje, to je neverjetno, kakšno veliko moč in veliko oblast ima asket Gotama, ker je tako dobro znan in slaven brahman Brahmāyu napravil takšen izkaz ponižnosti!”

Potem je Blaženi rekel brahmanu Brahmāyu: “Dovolj, brahman, vstani, sedi v svoj sedež, ker ima tvoje srce zaupanje vame.”

Brahman Brahmāyu se je dvignil in sedel v svoj sedež.

36. Blaženi mu je potem dal napredujoča navodila,[10] to je, govor o darovanju, govor o kreposti, govor o nebesih. Razložil je nevarnost, propad in onesnaženje v čutnosti in blagoslov odpovedovanja. Ko je vedel, da je bilo srce brahmana Brahmāya pripravljeno, sprejemajoče, brez ovir, vzneseno in samozavestno, mu je razložil učenje posebej za Buddhe: neprijetnost, njen izvor, njeno prenehanje in pot. Kot bi čista tkanina z odstranjenimi vsemi madeži enakomerno navzela barvilo, tako se tudi, ko je brahman Brahmāyu tam sedel, brezmadežno čista vizija Dhamme pojavila v njem: “Vse kar je predmet nastanka, je predmet prenehanja.” Potem je brahman Brahmāyu videl Dhammo, dosegel Dhammo, razumel Dhammo, dognal Dhammo. Prešel je onstran dvoma, odpravil zmedenost, pridobil neustrašenost in postal neodvisen od drugih v učiteljevem predpisu.

37. Potem je rekel Blaženemu: “Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes naprej se me naj gospod Gotama zapomni kot laičnega sledilca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja. Naj se Blaženi skupaj s skupnostjo menihov strinja, da sprejme jutrišnji obrok od mene.”

Blaženi se je strinjal v tišini. Ko je vedel, da se je Blaženi strinjal, se je brahman Brahmāyu dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, ga je obhodil s svoje desne in odšel.

38. Ko se je noč končala je brahman Brahmāyu pripravil dobro hrano raznih vrst v svojem domovanju in najavil Blaženemu: “Čas je, gospod Gotama, obrok hrane je pripravljen.”

Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel s skupnostjo menihov do domovanja brahmana Brahmāya in sedel na pripravljen sedež. Brahman Brahmāyu je z različnimi vrstami dobre hrane teden dni s svojimi rokami stregel in zadovoljeval skupnost menihov, ki jo je vodil Buddha.

39. Ob koncu tistega tedna se je Blaženi odpravil na hojo v deželo Videha. Kmalu zatem ko je odšel, je brahman Brahmāyu umrl. Številni menihi so odšli k Blaženemu in ko so se mu poklonili, sedli ob stran in rekli: “Častiti gospod, brahman Brahmāyu je umrl. Kam je odšel? Kakšna je njegova bodoča smer?”

“Menihi, brahman Brahmāyu je bil moder, vstopil je na pot Dhamme in mi ni delal težav pri razlagi Dhamme. Z uničenjem petih pripadnosti nižjemu svetu se je ponovno spontano pojavil [v Čistem bivališču] in bo tam dosegel končno ugasnitev, ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljeni in so se veselili besed Blaženega.

Opombe

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2024