(MN 91) Brahmāyu Sutta - Brahmāyu

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi hodil po deželi Videhanov s številno sangho menihov, s petsto menihi.

2. Ob tej priložnosti je brahmin Brahmāyu živel pri Mithili. Bil je star, postaran, obremenjen z leti, visoke starosti in je prišel do zadnje stopnje; bil je v svojem stodvajsetem letu. Bil je mojster treh Ved z njihovimi besedili, liturgijami, fonetikami in etimologijami in zgodovinami kot petim, strokovnjak v filologiji in slovnici, bil je v celoti seznanjen z naravno filozofijo in z znamenji velikega človeka.[1]

3. Brahmin Brahmāyu je slišal: “Samotar Gotama, sin Sakyanov, ki je šel v meništvo iz klana Sakyan, je hodil po deželi Videhanov s številno sangho menihov, s petsto menihi. Dobra novica o mojstru Gotami se je razširila: ‘Blaženi je popoln, popolnoma prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj bogov in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi bogovi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi samotarji in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z neposrednim znanjem. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva posvečeno življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.’ Dobro je videti takšne arahante.”

4. Ob tem času je brahmin Brahmāyu imel mladega brahminskega študenta z imenom Uttara, ki je bil mojster treh Ved … v celoti seznanjen z naravno filozofijo in z znamenji velikega človeka. Svojemu študentu je rekel: “Dragi moj Uttara, samotar Gotama, sin Sakyanov, ki je šel v meništvo iz klana Sakyanov, je hodil po deželi Videhanov s številno sangho menihov, s petsto menihi … Dobro je videti takšne arahante. Pridi, dragi moj Uttara, pojdi do samotarja Gotame in poizvedi, če je novica, ki se je o njem razširilo resnica ali ni, in če je mojster Gotama takšen ali ni. Tako bomo vedeli o mojstru Gotami preko tebe.”

5. “Toda kako naj izvem, gospod, če je novica, ki se je o njem razširila resnica ali ni, in če je mojster Gotama takšen ali ni?”

“Dragi moj Uttara, dvaintrideset znamenj velikega človeka je bilo omenjenih v naših himnah in veliki človek, ki je opremljen z njimi, ima samo dve možni usodi, ne drugih.[2] Če živi družinsko življenje postane vladar, ki obrača kolo, pravičen kralj, ki vlada z Dhammo, mojster štirih četrtin, zmagovalec vsega, ki je umiril svojo deželo in ima sedem zakladov. On ima teh sedem zakladov: zaklad kolesa, slonji zaklad, konjski zaklad, zaklad dragulja, zaklad ženske, zaklad strežaja in zaklad svetovalca kot sedmega.[3] Njegovi otroci, ki jih je več kot tisoč, so pogumni in junaški, in uničujejo vojske drugih; preko te zemlje, omejene z oceanom, vlada brez palice, brez orožja, z Dhammo. Toda, če gre v meništvo od doma v brezdomstvo, postane popoln, popolno prebujeni, ki odgrne tančico v svetu.[4] Toda jaz, dragi moj Uttara, sem govorec hvalnic; ti si njihov prejemnik.”

6. “Da, gospod,” je odgovoril. Dvignil se je iz svojega sedeža in ko se je poklonil brahminu Brahmāyu, ga je obhodil s svoje desne in se napotil v deželo Videhanov, kjer je hodil Blaženi. Ko je potoval po etapah, je prišel do Blaženega in z njim izmenjal pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in s pogledom iskal dvaintrideset znamenj velikega človeka na telesu Blaženega. Videl je, bolj ali manj, dvaintrideset znamenj velikega človeka na telesu Blaženega, razen dveh; bil je v dvomu in negotov glede dveh znamenj in ju ni mogel določiti in se odločiti o njih: glede spolnega organa, ki je zaprt v tulec in glede dolžine njegovega jezika.

Blaženemu je prišlo na misel: “Ta brahminski študent Uttara vidi na meni, več ali manj, dvaintrideset znamenj velikega človeka; on je v dvomu in negotov glede dveh znamenj in ju ne more določiti in se odločiti o njih: glede spolnega organa, ki je zaprt v tulec in glede dolžine njegovega jezika.”

7. Potem je Blaženi naredil takšen prikaz nadnaravnih moči, da je brahminski študent Uttara videl, da je spolni organ Blaženega zaprt v tulec. Nato je Blaženi iztegnil svoj jezik, in se ponavljajoče dotaknil obeh ušesnih odprtin in obeh nosnic, in pokril svoj celoten obraz z jezikom.

8. Brahminski študent Uttara je pomislil: “Samotar Gotama je opremljen z dvaintridesetimi znamenji velikega človeka. Predpostavimo, da sledim samotarju Gotami in opazujem njegovo obnašanje?”

Sedem mesecev je sledil Blaženemu kakor senca in ga ni nikoli zapustil. Na koncu sedmih mesecev v deželi Videhanov je odšel na potovanje do Mithilā, kjer je bil brahmin Brahmāyu. Ko je prišel, se mu je poklonil in sedel na stran. Brahmin Brahmāyu ga je vprašal: “No, dragi moj Uttara, je novica, ki se je razširila o mojstru Gotami resnica ali ne? In ali je mojster Gotama takšen ali ni?”

9. “Novica, ki se je razširila o mojstru Gotami je resnična, gospod, in ne obratno; in mojster Gotama je takšen in ne drugačen. On ima dvaintrideset znamenj velikega človeka.

     Mojster Gotama postavlja svojo nogo na tla pravokotno – to je znamenje velikega človeka v mojstru Gotami.
     Na podplatih njegovih nog je znak kolesa s tisoč špicami in rebri in pestom…
     Ima štrleče pete …
     Ima dolge prste na rokah in nogah …
     Njegove roke in noge so mehke in nežne …
     Na njegovih rokah in nogah so mreži podobne linije …
     Ima visoko dvignjene gležnje …
     Ima antilopi podobne noge …
     Ko stoji, se z dlanmi, ne da bi se sklonil, lahko dotakne svojih kolen …
     Njegov spolni organ je vtaknjen v tulec …
     Ima kožo zlate barve, ima zlat sijaj …
     Ima fino kožo in zaradi tega se na njegovi telo ne oprime prah in umazanija …
     Njegove dlake po telesu rastejo po ena iz kožne pore …
     Vršički njegovih telesnih dlak stojijo pokonci; pokončne dlake so modro črne barve, barve collyriuma, nakodrane in obrnjene v desno …
     Ima ravne ude kakor Brahmā …
     Ima sedem konveksnosti … [5]
     Ima torzo leva …
     Brazda med njegovimi rameni je napolnjena …
     Ima raztežaj banyan drevesa; raztežaj njegovih rok je enak višini njegovega telesa in višina njegovega telesa je enaka raztežaju njegovih rok …
     Njegov vrat in njegova ramena so izravnana …
     Njegov okus je izjemno oster … [6]
     Ima čeljust kot lev …
     Ima štirideset zob …
     Njegovi zobje so enaki …
     Njegovi zobje so brez presledkov …
     Njegovi zobje so beli …
     Ima dolg jezik …
     Ima božanski glas, kakor klic ptice karavīke …
     Njegove oči so temno modre …
     Ima take trepalnice na očeh, kakor govedo …
     Med obrvmi mu rastejo dlake, ki so bele, z leskom mehkega bombaža …
     Njegova glava je oblikovana kakor turban - to je znamenje velikega človeka v mojstru Gotami.[7]
     Mojster Gotama je opremljen s temi dvaintridesetimi znamenji velikega človeka.

10. Ko hodi, začne najprej z desno nogo. Svojih nog ne iztegne predaleč ali jih preblizu postavi na tla. Hodi niti prehitro niti prepočasi. Pri hoji ne udarja skupaj s koleni. Pri hoji ne udarja skupaj z gležnji. Hodi, ne da bi dvigoval ali spuščal svoja stegna ali jih stisnil skupaj ali jih držal narazen. Ko hodi, mu oscilira le spodnji del njegovega telesa in ne hodi s telesnim naporom. Ko se obrne s pogledom, napravi to s celotnim telesom. On ne gleda naravnost navzgor; ne gleda naravnost navzdol. Pri hoji ne gleda naokoli. Pri hoji gleda za dolžino pluga predse; poleg tega ima neovirano znanje in vizijo.

11. Ko vstopi v prostor, ne dviga ali spušča svojega telesa ali ga prepogne naprej ali nazaj. Ne obrača se niti predaleč od sedeža niti preblizu. Ne naslanja se z roko na sedež. Ne vrže se s telesom na sedež.

12. Ko sedi v prostoru, ni nemiren s svojimi rokami. Ni nemiren s svojimi nogami. Ne sedi s prekrižanimi koleni. Ne sedi s prekrižanimi gležnji. Ne sedi z rokami, ki bi podpirale njegovo brado. Ko sedi v prostoru se ne boji, se ne trese in drhti, ni živčen. Ker se ne boji, se ne trese ali drhti ali je živčen, mu dlake ne stojijo pokonci in je namenjen v samoto.

13. Ko vzame vodo za svojo skledo, ne dvigne ali spusti sklede ali jo nagne naprej ali nazaj. Ne vzame niti premalo niti preveč vode za skledo. Skledo opere, ne da bi povzročal hrup. Skledo opere, ne da bi jo obrnil. Sklede ne postavi na tla, da bi si opral roke: ko so njegove roke oprane, je oprana skleda; in ko je oprana skleda, so oprane njegove roke. Vode iz sklede ne izlije niti predaleč niti preblizu in je ne izliva naokoli.

14. Ko vzame riž, ne dvigne ali spusti sklede ali jo nagne naprej ali nazaj. Ne vzame niti premalo riža niti preveč riža. Omake doda v pravem razmerju; ne preseže pravega razmerja omak v zalogaju. Zalogaj obrne dva ali trikrat v svojih ustih in ga potem pogoltne in nobeno riževo zrno ne vstopi v njegovo telo neprežvečeno in nobeno riževo zrno ne ostane v njegovih ustih; potem vzame naslednji zalogaj. Svojo hrano poje z doživljanjem okusa, vendar ne doživlja pohlep po okusu. Hrana, ki jo vzame, ima osem dejavnikov: ni za zabavo niti za zastrupljanje niti zaradi fizične lepote in privlačnosti, ampak samo za vzdrževanje in nadaljevanje svojega telesa, za končanje neugodja in za pomoč posvečenemu življenju; on meni: ‘Tako bom končal s starimi občutki, ne da bi nastali novi občutki in bom zdrav in brez krivde in bom živel v udobju.”[8]

15. Ko je pojedel in vzame vodo za skledo, ne dvigne ali spusti sklede ali jo nagne naprej ali nazaj. Ne vzame niti premalo niti preveč vode za skledo. Skledo opere ne da bi povzročal hrup. Skledo opere, ne da bi jo obrnil. Sklede ne postavi na tla, da bi si opral roke: ko so njegove roke oprane, je oprana skleda; in ko je skleda oprana, so oprane njegove roke. Vode iz sklede ne izlije niti predaleč niti preblizu in je ne izliva naokoli.

16. Ko je pojedel, postavi skledo na tla niti predaleč niti preblizu; in ni niti brezbrižen do sklede niti preveč natančen glede nje.

17. Ko je pojedel, sedi v tišini nekaj časa, toda ne pusti, da bi zamudil čas za blagoslov.[9] Ko je pojedel in blagoslovil gostitelja, ne kritizira hrane ali pričakuje drugi obrok; on pouči, urgira, vzpodbuja in ohrabri to občinstvo z govorom izključno o Dhammi. Ko to naredi, se dvigne iz svojega sedeža in odide.

18. Hodi niti prehitro niti prepočasi in ne hodi kot ta, ki hoče pobegniti.

19. Obleke ne nosi niti previsoko niti prenizko na svojem telesu, niti pretesno do telesa, niti preohlapno na svojem telesu, niti je veter ne odpihne od telesa. Prah in umazanija ne umažeta njegovega telesa.

20. Ko pride v samostan, sede na pripravljen sedež. Ko sede, si umije noge, čeprav se ne ukvarja z nego svojih nog. Ko si umije noge, sedi s prekrižanimi nogami, z vzravnanim hrbtom, in se posveti pozornosti. Svojega uma ne zaposli s samo-trpljenjem ali trpljenjem drugih ali trpljenjem obeh; on sedi s svojim umom naravnanim na lastno dobrobit, na dobrobit drugih in na dobrobit obeh, celo na dobrobit vsega sveta.

21. Ko pride v samostan, uči Dhammo poslušalce. On niti ne laska niti graja tega poslušalstva; pouči, vzpodbudi, navduši in ohrabri jih z govorom izključno o Dhammi. Govor, ki izhaja iz njegovih ust, ima osem kvalitet: je razločen, razumljiv, melodičen, slišen, zveneč, blagoglasen, globok in glasen. Ko je njegov glas razumljiv tako daleč, kot se razreza poslušalstvo, njegovega glasu ni slišati onstran poslušalstva. Ko je ljudi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil, so se dvignili iz svojih sedežev in odšli tako, da so gledali samo vanj in na ničesar drugega.

22. Videli smo mojstra Gotamo hoditi, gospod, videli smo ga stati, videli smo ga vstopiti skozi vrata, videli smo ga sedeti v prostoru v tišini, videli smo ga jesti v prostoru, videli smo ga sedeti po jedi v tišini, videli smo ga dajati blagoslov po jedi, videli smo ga iti v samostan, videli smo ga v samostanu sedeti v tišini, videli smo ga v samostanu učiti Dhammo poslušalstvu. Takšen je mojster Gotama; takšen je in več kot takšen.“[10]

23. Ko je bilo to rečeno, se je brahmin Brahmāyu dvignil iz svojega sedeža in ko si je popravil svoje zgornje oblačilo na eno rame, je iztegnil svoje roke v spoštljiv pozdrav proti Blaženemu in trikrat izrekel: “Čast Blaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu! Čast Blaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu! Čast Blaženemu, popolnemu in popolno prebujenemu! Morda bomo lahko nekoč srečali mojstra Gotamo, morda bi se lahko pogovorili z njim.”

24. Potem, med njegovo hojo, je Blaženi končno prispel do Mithilā. Tam je Blaženi živel v Makhādevovem Mangovem gozdičku. Brahminski gospodarji iz Mithilā so slišali: “Samotar Gotama, sin Sakyanov, ki je odšel od doma naprej v brezdomstvo iz klana Sakyanov, je hodil po deželi Videhanov s številno sangho menihov, s petsto menihi, in sedaj je prišel do Mithilā in živi v Makhādevovem Mangovem gozdičku. Dobra novica o mojstru Gotami se je razširila … (kot v §3 zgoraj) … Dobro je videti takšne arahante.”

25. Potem so brahminski gospodarji iz Mithilā odšli do Blaženega. Nekateri so se poklonili Blaženemu in sedli na stran; nekateri so se poklonili Blaženemu in sedli na stran; nekateri so izmenjali pozdrave z njim in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, sedli na stran; nekateri so iztegnili svoje roke v spoštljiv pozdrav proti njemu in sedli na stran; nekateri so v prisotnosti Blaženega izgovorili svoje ime in ime klana in sedli na stran; nekateri so ostali tiho in sedli na stran.

26. Brahmin Brahmāyu je slišal: “Samotar Gotama, sin Sakyanov, ki je odšel od doma naprej v brezdomstvo iz klana Sakyan, je prispel v Mithilā in živi v Makhādevovem Mangovem gozdičku v Mithili.”

Nato je brahmin Brahmāyu odšel v Makhādevov Mangov gozdiček s številnimi brahminskimi študenti. Ko je prispel v Mangov gozdiček je pomislil: “Ni primerno, da bi šel do samotarja Gotame, ne da bi me prej napovedali.” Obrnil se je na nekega brahminskega študenta: “Pridi, brahminski študent, pojdi k samotarju Gotami in ga vprašal v mojem imenu, če je samotar Gotama brez bolezni in trpljenja in je zdrav, močan in biva v udobju, rekoč: ‘Mojster Gotama, brahmin Brahmāyu te sprašuje, če je mojster Gotama brez bolezni … biva v udobju,’ in reci: ‘Brahmin Brahmāyu, mojster Gotama, je star, postaran, obremenjen z leti, visoke starosti in prišel do zadnje stopnje; je v svojem sto dvajsetem letu. Je mojster treh ved z njihovimi slovarji, liturgijami, fonetikami in etimologijami in zgodovinami kot petim; strokovnjak v filologiji in slovnici, je v celoti seznanjen z naravno filozofijo in z znamenji velikega človeka. Od vseh brahminskih gospodarjev, ki živijo v Mithilā, so imeli brahmina Brahmāyu za najodličnejšega med njimi v bogastvu, v znanju hvalnic in v starosti in slavi. On želi videti mojstra Gotamo.’”

“Da, gospod,” je brahminski študent odgovoril. Odšel je k Blaženemu in izmenjal pozdrave z njim in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je stopil na stran in predal svoje sporočilo. [Blaženi je rekel:]

“Študent, naj brahmin Brahmāyu pride, ko mu je prikladno.”

27. Nato je brahminski študent odšel k brahminu Brahmāyu in mu rekel: “Samotar Gotama je dal dovoljenje. Lahko prideš, gospod, ko ti je prikladno.”

Tako je brahmin Brahmāyu odšel do Blaženega. Zbrani so ga videli prihajati iz daljave, in naenkrat so naredili pot zanj kot za nekoga, ki je dobro znan in slaven. Brahmin Brahmāyu je rekel zbranim: “Dovolj, gospodje, naj vsak sede na svoj sedež. Jaz bom sedel tukaj zraven samotarja Gotame.”

28. Potem je odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in pogledal za dvaintridesetimi znamenji velikega človeka na telesu Blaženega. Videl je, več ali manj, dvaintrideset znamenj velikega človeka na telesu Blaženega, razen dveh; bil je v dvomu in negotov glede dveh znamenj in ju ni mogel določiti in se odločiti o njih: glede spolnega organa, ki je bil zaprt v tulec in glede dolžine njegovega jezika.

29. Potem je brahmin Brahmāyu nagovoril Blaženega v verzih:

“Za dvaintrideset znamenj sem se naučil,
da so znamenja velikega človeka –
toda jaz ne vidim dveh od njih
na tvojem telesu, Gotama.
Je to, kar mora biti skrito s krpo,
skrito v tulcu, največje od moža?
Čeprav ga svet imenuje z ženskim spolom,[11]
je morda tvoj jezik moški?
Morda je tvoj jezik tudi velik,
v skladu s tem, kar so nas učili?
Prosim malo ga pokaži
in tako, o prerok, pozdravi naš dvom
za dobrobit v tem življenju
in srečo v življenjih, ki še pridejo.
In sedaj prosimo, da odidemo, da vprašamo
nekaj, kar želimo vedeti.”

30. Blaženemu je prišlo na misel: “Ta brahmin Brahmāyu vidi, več ali manj, dvaintrideset znamenj velikega človeka na meni, razen dveh; v dvomu in negotov je glede dveh znamenj in ju ne more določiti in se odločiti o njih: glede spolnega organa, ki je bil zaprt v tulec in glede dolžine jezika.”

Potem je Blaženi naredil takšno mojstrstvo nadnaravnih moči, da je brahmin Brahmāyu videl, da je spolni organ Blaženega zaprt v tulec.[12] Nato je Blaženi iztegnil svoj jezik in se ponavljajoče dotaknil obeh ušesnih odprtin in obeh nosnic in pokril svoj celoten obraz z jezikom.

31. Potem je Blaženi izrekel te verze v odgovor brahminu Brahmāyu:

“Dvaintrideset znamenj, za katere si slišal,
da so znamenja velikega človeka –
se vsa lahko najdejo na mojem telesu:
Tako, brahmin, ne dvomi več o tem.

Kar se mora vedeti je neposredno znano,
kar mora biti razvito je bilo razvito,
kar mora biti opuščeno je bilo opuščeno,
torej, brahmin, jaz sem Buddha.[13]

Za dobrobit v tem življenju
in srečo v prihodnjih,
ker ti je dano dovoljenje, prosim vprašaj,
karkoli želiš izvedeti.”

32. Brahmin Brahmāyu je pomislil: “Dovoljenje samotarja Gotame mi je bilo podeljeno. O čem naj ga vprašam: o dobrem v tem življenju ali dobrem v prihodnjih življenjih?” Potem je pomislil: “Jaz sem vešč v dobrem v tem življenju, in tudi drugi me sprašujejo o dobrem v tem življenju. Zakaj ga ne bi vprašal o dobrem v življenjih, ki pridejo?” Potem je nagovoril Blaženega v verzih:

“Kako postaneš brahmin?
In kako dosežeš znanje?
In kako ima nekdo trojno znanje?
In kako postaneš sveti učenjak?
Kako postaneš arahant?
In kako dosežeš dovršenost?
Kako je nekdo tihi modrijan?
In kako se nekdo lahko imenuje Buddha?”

33. Potem je Blaženi izrekel te verze v odgovor:

“Kdor ima znanje o svojih preteklih življenjih,
vidi nebesa in stanja prikrajšanja,
in je prišel do uničenja rojstva –
modrijan, ki ve z neposrednim znanjem,
ki ve, da je njegov um prečiščen,
popolnoma osvobojen vsakršnega poželenja,
kdor je opustil rojstvo in smrt,
kdor je popoln v posvečenem življenju,
kdor je presegel vse –
takšen kot je ta, se imenuje Buddha.”

34. Ko je bilo to rečeno, se je brahmin Brahmāyu dvignil iz svojega sedeža in ko si je uredil svojo zgornje oblačilo na eno rame, se je priklonil s svojo glavo ob nogah Blaženega in prekril noge Blaženega s poljubi in jih objel z rokami in izgovarjal svoje ime: “Jaz sem brahmin Brahmāyu, mojster Gotama; jaz sem brahmin Brahmāyu, mojster Gotama.”

35. Ti v skupnosti so spraševali in se čudili in so rekli: “To je sijajno, gospodje, to je čudovito, kakšno veliko moč in veliko oblast ima samotar Gotama, ker je tako dobro znani in slaven brahmin Brahmāyu napravil takšno razodetje ponižnosti!”

Potem je Blaženi rekel brahminu Brahmāyu: “Dovolj, brahmin, vstani; sedi v svoj lastni sedež, ker ima tvoj um zaupanje v mene.”

Brahmin Brahmāyu se je dvignil in sedel v svoj lastni sedež.

36. Blaženi mu je potem dal napredujoča navodila,[14] to je, govor o darovanju, govor o kreposti, govor o nebesih; razložil je nevarnost, propad in onesnaženje v čutnih užitkih in blagoslov odpovedovanja. Ko je vedel, da je bil um brahmina Brahmāya pripravljen, sprejemajoč, brez ovir, vznesen in samozavesten, mu je razložil učenje posebej za Buddhe: trpljenje, njegov izvor, njegovo prenehanje in pot. Prav tako, kot bi čista krpa z odstranjenimi vsemi madeži enakomerno navzela barvilo, tako tudi, ko je brahmin Brahmāyu sedel tam, se je brezmadežno čista vizija Dhamme pojavila v njem: “Vse kar je predmet nastanka, je predmet prenehanja.” Potem je brahmin Brahmāyu videl Dhammo, dosegel Dhammo, razumel Dhammo, dognal Dhammo; prešel je onstran dvoma, odpravil zmedenost, pridobil neustrašenost in postal neodvisen od drugih v učiteljevi uredbi.

37. Potem je rekel Blaženemu: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes naprej se me naj mojster Gotama zapomni kot laičnega sledilca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja. Naj Blaženi, skupaj s sangho menihov soglaša, da sprejme jutrišnji obrok od mene.”

Blaženi se je strinjal v tišini. Potem, ko je vedel, da se je Blaženi strinjal, se je brahmin Brahmāyu dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, ga je obhodil s svoje desne in odšel.

38. Ko se je noč končala je brahmin Brahmāyu pripravil dobro hrano raznih vrst v svojem domovanju in najavil Blaženemu: “Čas je, mojster Gotama, obrok hrane je pripravljen.”

Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel s sangho menihov do domovanja brahmina Brahmāyua in sedel na pripravljen sedež. Brahmin Brahmāyu je z različnimi vrstami dobre hrane teden dni s svojimi rokami stregel in zadovoljeval sangho menihov, ki jo je vodil Buddha.

39. Ob koncu tistega tedna, se je Blaženi odpravil na hojo v deželo Videhanov. Kmalu zatem, ko je odšel, je brahmin Brahmāyu umrl. Številni menihi so odšli k Blaženemu in ko so se mu poklonili, so sedli na stran in rekli: “Častiti gospod, brahmin Brahmāyu je umrl. Kam je odšel? Kakšna je njegova bodoča smer?”

“Menihi, brahmin Brahmāyu je bil moder, vstopil je na pot Dhamme in mi ni delal težav pri interpretaciji Dhamme. Z uničenjem petih nižjih ovir se je ponovno spontano pojavil [v Čistem bivališču] in bo tam dosegel končno Nibbāno, ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in navdušeni v besedah Blaženega.

 

Opombe


[1] To je običaken opis učnega brahmina. V skladu z MA, so tri Vede: Iru, Yaju in Sama (= Rig, Yajur, in Saman). Četrta Veda, Atharva, ni omenjena, toda MA pove, da je njen obstoj nakazan, ko se zgodovine (Itihasa) imenuje “peta.” O znamenjih velikega človeka pravi MA, da je to bila znanost, ki je temeljila na 12.000 delih, ki so razlagala značilnosti velikega človeka, kot so Buddhe, paccekabuddhe, glavni učenci, veliki učenci, monarhi, ki obračajo kolo, itd.

[2] Dvaintrideset znamenj, ki so našteti v §9 so predmet celotne sutte v Digha Nikaya, DN 30, Lakkhana Sutte. Tam je vsako znamenje razloženo kot kammična posledica določene kreposti, ki jo je izpopolnil Buddha med njegovimi predhodnimi življenji kot bodhisatta.

[3] Sedmi zaklad se obravnava v MN 129.34-41. Pridobitev zaklada kolesa razloži, zakaj se imenuje “Monarh, ki obrača kolo.”

[4] MA: Svet ovit v temo onesnaženj je prekrit s sedmimi tančicami: poželenje, sovraštvo, zabloda, domišljavost, pogledi, nevednost in nemoralno vedenje. Ko je odstranil te tančice, Buddha biva v ustvarjanju svetlobe okoli sebe.

[5] To so zadnje strani dlani in stopal, dve rameni in trup.

[6] Pojasnjeno v Lakkhana Sutti (DN 30.2.7/ iii.166): “Karkoli se dotakne z vrhom jezika, okusi v svojem grlu in okus se razprši povsod.

[7] To znamenje, uṇhīsa, je izboklina, ki je običajno vidna na podobah na vrhu glave Buddhe.

[8] To je običajno razmišljanje o pravilni uporabi miloščinske hrane, kot v MN 2.14.

[9] Blagoslov (anumodana) je kratek govor, ki sledi obroku hrane, z navodili darovalcem glede določenega aspekta Dhamme in izražanje želje, da jim bo njihova zaslužena kamma prinesla obilen sad.

[10] MA: To je namen: “Odlične kvalitete, ki jih nisem opisal, so veliko bolj številčne kot tiste, ki sem jih opisal.

[11] Palijska beseda za jezik, jivhā, je ženskega spola.

[12] MA razloži, da je Buddha izvedel to mojstrstvo potem, ko je najprej dognal, da ima Uttarov učitelj, Brahmāyu, potencial doseči sadež nepovratništva, in da je ta dosežek sadeža odvisen od razpršitve Uttarovih dvomov.

[13] Kar mora biti neposredno spoznano (abhiññeyya) so Štiri plemenite resnice, kar mora biti razvito (bhāvetabba) je Plemenita osmeročlena pot, in kar mora biti opuščeno (pāhatabba) so nečistosti na čelu z željami. Tukaj kontekst zahteva, da se beseda “Buddha” razume na specifičen način, kot popolno prebujeni (sammāsambuddha).

[14] Kot v MN 56.18.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.