(MN 90) Kaṇṇakatthala Sutta – Pri Kaṇṇakatthali

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Ujuññi, v Kaṇṇakatthala Jelenjem parku.

2. Ob tej priložnosti je kralj Kosale, Pasenadi, prispel v Ujuñño zaradi tega ali onega posla. Rekel je nekemu človeku: “Pridi, dobri človek, pojdi k Blaženemu in ga pozdravi v mojem imenu s tvojo glavo ob njegovih nogah in ga vprašaj, če je brez bolezni in trpljenja in je zdrav, močan in biva v udobju, rekoč: ‘Častiti gospod, kralj Kosale, Pasenadi, te pozdravlja z njegovo glavo ob nogah Blaženega in sprašuje, če je Blaženi brez bolezni … in biva v udobju.’ In reci: ‘Častiti gospod, danes bo kralj Kosale, Pasenadi, po svojem zajtrku, prišel obiskati Blaženega.’”

“Da, gospod,” je odgovoril človek in odšel do Blaženega in ko se mu je poklonil je sedel na stran in mu predal sporočilo.

3. Sestri Somā in Sakulā[1] sta slišali: “Danes bo šel kralj Kosale, Pasenadi, po svojem zajtrku, obiskati Blaženega.”

Ko je bilo postreženo kosilo, sta sestri odšli do kralja in rekli: “Gospod, pozdravi v najinem imenu s tvojo glavo ob nogah Blaženega in ga vprašaj, če je brez bolezni … in biva v udobju: ‘Častiti gospod, sestri Somā in Sakulā vas pozdravljata s svojima glavama ob nogah Blaženega in sprašujeta, če je brez bolezni ... in biva v udobju.’”

4. Ko je končal s svojim zajtrkom je kralj Kosale, Pasenadi, odšel do Blaženega in ko se mu je poklonil, je sedel na stran in prenesel sporočilo sester Some in Sakule.

“Toda, veliki kralj, ali sestri Somā in Sakulā nista našli nobenega drugega sla?”

“Častiti gospod, sestri Somā in Sakulā sta slišali: ‘Danes bo šel kralj Kosale, Pasenadi, po svojem zajtrku, prišel obiskati Blaženega.’ Ko je bila hrana postrežena, sta sestri Somā in Sakulā prišli k meni in rekli: ‘Gospod, pozdravi v najinem imenu s tvojo glavo ob nogah Blaženega in ga vprašaj, če je brez bolezni … in biva v udobju.’”

“Naj bosta sestri Somā in Sakulā srečni, veliki kralj.”

5. Nato je kralj Kosale, Pasenadi, rekel Blaženemu: “Častiti gospod, jaz sem slišal: ‘Samotar Gotama pravi: “Ne obstaja samotar ali brahmin, ki je vseveden in vse vidi, ki lahko trdi, da ima popolno znanje in vizijo; to ni mogoče.’ “Častiti gospod, ali ti, ki tako govorijo povedo, kaj je rekel Blaženi in ga ne predstavljajo napačno znasprotnimdejstvom? Ali razložijo v skladu z Dhammo na tak način, da nič kar zagotavlja osnovo za grajo, ne more upravičeno izhajati iz njihovih trditev?”

“Veliki kralj, ti ki tako govorijo, ne rečejo kar sem rekel jaz, ampak me napačno predstavljajo s tem, kar ni res in je nasprotno dejstvom.”

6. Potem je kralj Kosale, Pasenadi, nagovoril generala Viḍūḍabha: “General, kdo je vpeljal to izmišljotino v palačo?”

“Bil je Sañjaya, gospod, brahmin iz klana Ᾱkāsa.”

7 Nato je kralj Kosale, Pasenadi, rekel človeku: “Pridi, dobro človek, v mojem imenu povej Sañjayi, brahminu iz klana Ᾱkāsa: ‘Častiti gospod, kralj Kosale, Pasenadi, te kliče.’”

“Da, gospod,” je odgovoril človek. Odšel je do Sañjaya, brahmina iz klana Ᾱkāsa, in mu rekel: “Častiti gospod, kralj Kosale, Pasenadi, te kliče.”

8. Medtem je kralj Kosale, Pasenadi, rekel Blaženemu: “Častiti gospod, ali bi lahko Blaženi rekel kaj drugega in je oseba to napačno razumela? Kako se Blaženi spomni, da je podal to izjavo?”

“Spomnim se, da sem to dejansko izjavil na sledeč način, veliki kralj: ‘Ni samotarja ali brahmina, ki ve vse, ki vidi vse, in to hkrati; to ni mogoče.’”

“Kaj je rekel Blaženi se zdi razumno, kar je rekel Blaženi, se zdi podprto z logiko: ‘Ni samotarja ali brahmina, ki ve vse, ki vidi vse, in to hkrati; to ni mogoče.’”

9. “Obstajajo štiri kaste, častiti gospod: plemeniti, brahmini, trgovci in delavci. Je med njimi kakšna razlika?”

“Obstajajo te štiri kaste, veliki kralj: plemeniti, brahmini, trgovci, in delavci. Za dve od njih, to so plemeniti in brahmini se vzame, da sta večvredni, ker se jim ljudje priklanjajo, vstanejo pred njimi in jih v skladu s tem spoštljivo pozdravljajo in jim vljudno pomagajo.”

10. “Častiti gospod, nisem vas spraševal o tem sedanjem življenju; spraševal sem vas o prihodnjem življenju.[2] Obstajajo štiri kaste, častiti gospod: plemeniti, brahmini, trgovci in delavci. Je med njimi kakšna razlika?”

“Veliki kralj, obstaja pet dejavnikov prizadevanja.[3] Katerih pet? Menih ima vero, položi svojo vero v Tathāgatovo prebujenje: ‘Blaženi je popoln, popolnoma prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj bogov in ljudi, prebujen, blažen.’ On je brez bolezni in stiske, ima dobro prebavo, ki ni niti prehladna niti pretopla ampak srednja in je sposoben prenašati napor prizadevanja. Je pošten in iskren in se kaže učitelju in svojim tovarišem v posvečenem življenju takšen, kot dejansko je. Je energičen pri opuščanju slabih stanj in pri prevzemanju dobrih stanj, trden, začne svoj napor s trdnostjo in vztrajanjem v negovanju dobrih stanj. Je moder; ima modrost z ozirom na pojavljanje in izginevanje, ki je plemenita in dojemajoča in vodi do popolnega uničenja trpljenja. To je pet dejavnikov prizadevanja.

Obstajajo štiri kaste, veliki kralj: plemeniti, brahmini, trgovci in delavci. Če bi imeli teh pet dejavnikov prizadevanja, bi to vodilo do njihovega dolgotrajnega blagostanja in sreče.”

11. “Častiti gospod, obstajajo štiri kaste: plemeniti, brahmini, trgovci in delavci. Če bi imeli teh pet dejavnikov prizadevanja, ali bi v tem pogledu med njimi obstajala kakšna razlika?”

“Tako, veliki kralj, jaz pravim, da bi bila razlika med njimi v različnosti njihovega prizadevanja. Predpostavimo, da obstajata dva slona ali dva konja ali dva vola za ukrotitev, ki sta bila dobro ukročena in dobro disciplinirana, in pa dva slona ali dva konja ali dva vola za ukrotitev, ki nista bila ukročena in nista disciplinirana. Kaj misliš, veliki kralj? Ali bi dva slona za ukrotitev ali konja za ukrotitev ali vola za ukrotitev, ki sta bila dobro ukročena in dobro disciplinirana, bila ukročena, pridobila obnašanje ukročenih, bi prišla na nivo ukročenih?”

“Da, častiti gospod.”

“In ali bi dva slona ali dva konja ali dva vola za ukrotitev, ki nista bila ukročena in nista disciplinirana, bila neukročena, pridobila obnašanje ukročenosti, bi prišla do nivoja ukročenih, kakor sta dva slona ali dva konja ali dva vola, ki sta bila dobro ukročena in dobro disciplinirana?”

“Ne, častiti gospod.”

“Tako tudi, veliki kralj, ni mogoče, da kar lahko doseže ta, ki ima vero, ki je brez bolezni, ki je pošten in iskren, ki je odločen in ki je moder, lahko doseže tisti, ki nima vere, ki ima veliko bolezni, ki je goljufiv in sleparski, ki je len in ki ni moder.”

12. “Kar je Blaženi povedal, se zdi razumno, kar je Blaženi rekel, se zdi podprto z logiko.

Obstajajo štiri kaste, častiti gospod: plemeniti, brahmini, trgovci in delavci. Če imajo teh pet dejavnikov prizadevanja in če je bilo njihovo prizadevanje pravilno, ali bo kakršnakoli razlika med njimi v tem oziru?”

“Tako, veliki kralj, v tem oziru pravim, da med njimi ni razlike, to je, med osvoboditvijo enega in osvoboditvijo drugih. Predpostavimo, da je človek vzel suh sāka les, ga zažgal in ustvaril toploto; in potem je drugi mož vzel sāla[4] les, ga zažgal in ustvaril toploto; in potem je spet drugi mož vzel les manga, ga zažgal in ustvaril toploto; in potem je spet drugi mož vzel suh figov les, ga zažgal in ustvaril toploto. Kaj misliš, veliki kralj? Ali bo kakršnakoli razlika med temi ognji, ki so bili prižgani z različnimi vrstami lesa, to je, med plamenom enega in plameni drugih, ali med barvo enega in barvami drugih, ali med sevanjem enega in sevanji drugih?”

“Ne, častiti gospod.”

“Tako tudi, veliki kralj, ko je ogenj prižgan z odločnostjo, prižgan s prizadevanjem, ni nobene razlike med osvobojenostjo enega in osvobojenostjo drugih.”

13. “Kar je Blaženi povedal, se zdi razumno, kar je Blaženi rekel, se zdi podprto z logiko. Toda, častiti gospod, kako je: ali obstajajo deve?”

“Zakaj sprašuješ to, veliki kralj?”

“Častiti gospod, vprašal sem, če se te deve vrnejo nazaj v to [človeško] stanje ali se ne.”

“Veliki kralj, deve, ki imajo v sebi še vedno sovraštvo, se vrnejo nazaj v to [človeško] stanje, deve, ki pa v sebi nimajo več sovraštva, se ne vrnejo več v to [človeško] stanje.”

14. Ko je bilo to rečeno, je general Viḍūḍabha vprašal Blaženega: “Častiti gospod, ali lahko te deve, ki imajo v sebi še vedno sovraštvo in ki se vrnejo nazaj v to [človeško] stanje, vržejo ali preženejo iz tega kraja deve, ki v njih ni več sovraštva in ki se več ne vrnejo v to [človeško] stanje?”

Častiti Ᾱnanda je pomislil: “General Viḍūḍabha je sin kralja Kosale, Pasenadija in jaz sem sin Blaženega. Sedaj je čas, da se en sin pogovori z drugim.” Generalu Viḍūḍabhiju je rekel: “General, jaz ti bom v zameno postavil vprašanje. Odgovori, če želiš. General, kaj misliš? Obstaja celotno kraljestvo kralja Kosale, Pasenadijevo področje, kjer on izvaja oblast in suverenost; ali lahko kralj Kosale, Pasenadi, vrže ali prežene iz tega prostora kateregakoli samotarja ali brahmina, ne glede na to, ali ima ta samotar ali brahmin zasluge ali ne in ali on vodi posvečeno življenje ali ne?”

“On to lahko naredi, gospod.”

“Kaj misliš, general? Obstaja celotno področje, ki ni kraljestvo kralja Kosale, Pasenadija, kjer on ne izvaja oblasti in suverenosti; ali lahko kralj Kosale, Pasenadi, vrže ali prežene iz tega prostora kateregakoli samotarja ali brahmina, ne glede na to, ali ima ta samotar ali brahmin zasluge ali ne in ali on vodi posvečeno življenje ali ne?”

“On tega ne more narediti, gospod.”

“General, kaj misliš? Ali si slišal o devah triintridesetih?”

“Da, gospod, slišal sem o njih. In kralj Kosale, Pasenadi, je prav tako slišal o njih.”

“General, Kaj misliš? Ali lahko kralj Kosale, Pasenadi, vrže deve triintridesetih ali jih prežene iz tega prostora?”

“Gospod, kralj Kosale, Pasenadi, ne more niti videti dev triintridesetih, kako bi jih mogel vreči ali pregnati iz tega prostora?”

“Tako tudi, general, te deve ki so še vedno predmet trpljenja in ki pridejo nazaj v to [človeško] stanje niti ne morejo videti teh dev, ki niso več predmet trpljenja in ki se ne vrnejo več nazaj v to [človeško] stanje; tako kako bi jih lahko vrgli ali pregnali iz tega prostora?”

15. Potem je kralj Kosale, Pasenadi, vprašal Blaženega: “Častiti gospod, kako je ime temu menihu?”

“Njegovo ime je Ᾱnanda, veliki kralj.”

“Ᾱnanda [veselje] je on resnično, častiti gospod, in kot Ᾱnanda izgleda. Kar je rekel častiti Ᾱnanda se zdi razumno, kar je rekel, se zdi podprto z logiko. Toda, častiti gospod, kako je: ali obstaja Brahmā?

“Zakaj to sprašuješ, veliki kralj?”

“Častiti gospod, vprašal sem, če se Brahmā vrne v to [človeško] stanje ali se ne.”

“Veliki kralj, vsak Brahmā, ki je še vedno predmet trpljenja, pride nazaj v to [človeško] stanje, vsak Brahmā, ki ni več predmet trpljenja ne pride nazaj v to [človeško] stanje.”

16. Potem je človek oznanil kralju Kosale, Pasenadiju: “Veliki kralj, Sañjaya, brahmin iz klana Ᾱkāsa je prišel.”

Kralj Kosale, Pasenadi je vprašal Sañjaya, brahmina iz klana Ᾱkāsa: “Brahmin, kdo je vpeljal to izmišljotino v palačo?”

“Gospod, bil je to general Viḍūḍabha.”

General Viḍūḍabha je rekel: “Gospod, to je bil Sañjaya, brahmin iz klana Ᾱkāsa.”

17. Potem je človek oznanil kralju Kosale, Pasenadiju: “Gospod, čas je za odhod.”

Kralj Kosale, Pasenadi je rekel Blaženemu: “Častiti gospod, vprašali smo Blaženega o vsevednosti in Blaženi je odgovoril o vsevednosti; odobravamo in sprejmemo ta odgovor in smo zadovoljeni. Vprašali smo Blaženega o prečiščenju v štirih kastah in Blaženi je odgovoril o prečiščenju v štirih kastah; odobravamo in sprejmemo ta odgovor in smo zadovoljeni. Vprašali smo Blaženega o devah in Blaženi je odgovoril o devah; odobravamo in sprejmemo ta odgovor in smo zadovoljeni. Vprašali smo Blaženega o Brahmāh in Blaženi je odgovoril o Brahmāh; odobravamo in sprejmemo ta odgovor in smo zadovoljeni. Karkoli smo vprašali Blaženega, to je Blaženi odgovoril; odobravamo in sprejmemo te odgovore in smo zadovoljeni. In sedaj, častiti gospod, odhajamo. Zaposleni smo in moramo veliko narediti.”

“Lahko greš, veliki kralj, napravi kar misliš, da je prav.”

18. Potem, ko se je kralj Kosale, Pasenadi, navdušil in razveselil v besedah Blaženega, se je dvignil iz sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, ga je obhodil s svoje desne in odšel.

 

Opombe

[1] MA: Ti dve sestri sta kraljevi ženi (ne njegovi sestri!).
[2] On ne sprašuje o njihovem družbenem status, ampak o njihovih možnostih za duhovni razvoj in njegov dosežek.
[3] Kot v MN 85.58.
[4] Drevo s trdim lesom sāla: https://en.wikipedia.org/wiki/Shorea_robusta

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / januar 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.