(MN 90) Kaṇṇakatthala Sutta – Pri Kaṇṇakatthalu

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Udžuññi, v Jelenjem parku Kaṇṇakatthala.

2. Takrat je kralj Kosale Pasenadi prispel v Udžuñño zaradi tega ali onega posla. Rekel je nekemu človeku: “Pridi dobri človek, pojdi k Blaženemu in ga pozdravi v mojem imenu s tvojo glavo ob njegovih nogah in ga vprašaj, če je brez bolezni in neprijetnosti in je zdrav, močan in biva v udobju, rekoč: ‘Častiti gospod, kralj Kosale Pasenadi te pozdravlja s svojo glavo ob nogah Blaženega in sprašuje, če je Blaženi brez bolezni … in biva v udobju.’ In reci: ‘Častiti gospod, danes bo kralj Kosale Pasenadi po svojem zajtrku prišel obiskati Blaženega.’”

“Da, gospod,” je odgovoril človek in odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil je sedel ob stran in mu predal sporočilo.

3. Sestri Somā in Sakulā sta slišali: “Danes bo šel kralj Kosale Pasenadi po svojem zajtrku obiskati Blaženega.”

Ko je bilo postreženo kosilo, sta sestri odšli do kralja in rekli: “Gospod, pozdravi v najinem imenu s svojo glavo ob nogah Blaženega in ga vprašaj, če je brez bolezni … in biva v udobju: ‘Častiti gospod, sestri Somā in Sakulā vas pozdravljata s svojima glavama ob nogah Blaženega in sprašujeta, če je brez bolezni ... in biva v udobju.’”

4. Ko je končal s svojim zajtrkom je kralj Kosale Pasenadi odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel ob stran in prenesel sporočilo sester Some in Sakule.

“Toda, veliki kralj, ali sestri Somā in Sakulā nista našli nobenega drugega sla?”

“Častiti gospod, sestri Somā in Sakulā sta slišali: ‘Danes bo šel kralj Kosale Pasenadi po svojem zajtrku obiskati Blaženega.’ Potem, ko je bila hrana postrežena, sta sestri Somā in Sakulā prišli k meni in rekli: ‘Gospod, pozdravi v najinem imenu s svojo glavo ob nogah Blaženega in ga vprašaj, če je brez bolezni … in biva v udobju.’”

“Naj bosta sestri Somā in Sakulā srečni, veliki kralj.”

5. Nato je kralj Kosale Pasenadi rekel Blaženemu: “Častiti gospod, slišal sem: ‘Asket Gotama pravi: “Ne obstaja asket ali brahman, ki je vseveden in vse vidi in ki trdi, da ima popolno vednost in vizijo. To ni mogoče.’” Častiti gospod, ali ti, ki tako govorijo, povedo, kar je rekel Blaženi in ga ne predstavljajo napačno s tem, kar je nasprotno dejstvom? Ali razložijo v skladu z Dhammo na tak način, da nič kar zagotavlja osnovo za grajo, ne more upravičeno izhajati iz njihovih trditev?”

“Veliki kralj, ti, ki tako govorijo, ne rečejo, kar sem rekel jaz, ampak me napačno predstavljajo s tem, kar ni res in je nasprotno dejstvom.”

6. Potem je kralj Kosale Pasenadi nagovoril generala Viḍūḍabha: “General, kdo je vpeljal to izmišljotino v palačo?”

“Bil je Sañdžaya, gospod, brahman iz naroda Ᾱkāsa.”

7. Nato je kralj Kosale Pasenadi rekel človeku: “Pridi, dobro človek, v mojem imenu povej Sañdžayu, brahmanu iz naroda Ᾱkāsa: ‘Častiti gospod, kralj Kosale Pasenadi te kliče.’”

“Da, gospod,” je odgovoril človek. Odšel je do Sañdžaya, brahmana iz naroda Ᾱkāsa in mu rekel: “Častiti gospod, kralj Kosale Pasenadi te kliče.”

8. Medtem je kralj Kosale Pasenadi rekel Blaženemu: “Častiti gospod, ali bi lahko Blaženi rekel kaj drugega in je posameznik to napačno razumel? Kako se Blaženi spomni, da je podal to izjavo?”

“Spomnim se, da sem to dejansko izjavil na sledeč način, veliki kralj: ‘Ni asketa ali brahmana, ki je vseveden in vse vidi, in to hkrati. To ni mogoče.’”

“Kar je rekel Blaženi se zdi razumno, kar je rekel Blaženi, se zdi podprto z logiko: ‘Ni asketa ali brahmana, ki je vseveden in vse vidi, in to hkrati. To ni mogoče.’”

(ŠTIRI KASTE IN PRIZADEVANJE)

9. “Obstajajo štiri kaste, častiti gospod: kšatrije, brahmani, vaišje in šudre. Je med njimi kakšna razlika?”

“Obstajajo štiri kaste, veliki kralj: kšatrije, brahmani, vaišje in šudre. Za dve od njih, to so kšatrije in brahmani se vzame, da sta večvredne, ker se jim ljudje priklanjajo, vstanejo pred njimi in jih v skladu s tem spoštljivo pozdravljajo in jim vljudno pomagajo.”

10. “Častiti gospod, nisem vas spraševal o tem sedanjem življenju, spraševal sem vas o prihodnjem življenju. Obstajajo štiri kaste, častiti gospod: kšatrije, brahmani, vaišje in šudre. Je med njimi kakšna razlika?”

“Veliki kralj, obstaja pet dejavnikov prizadevanja. Katerih pet? Menih ima zaupanje, položi svojo zaupanje v Tathāgatovo prebujenje: ‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’ On je brez bolezni in stiske, ima dobro prebavo, ki ni niti prehladna niti pretopla ampak srednja in je sposoben prenašati napor prizadevanja. Je pošten in iskren in se kaže učitelju in svojim tovarišem v svetem življenju takšen, kot dejansko je. Je odločen pri opuščanju slabih stanj in pri prevzemanju dobrih stanj, trden, začne svoj napor s trdnostjo in vztrajanjem v negovanju dobrih stanj. Je moder in ima modrost z ozirom na nastajanje in prenehanje, ki je plemenita in dojemajoča in vodi do popolnega uničenja neprijetnosti. To je pet dejavnikov prizadevanja.

Obstajajo štiri kaste, veliki kralj: kšatrije, brahmani, vaišje in šudre. Če bi imeli teh pet dejavnikov prizadevanja, bi to vodilo do njihovega dolgotrajnega blagostanja in sreče.”

11. “Častiti gospod, obstajajo štiri kaste: kšatrije, brahmani, vaišje in šudre. Če bi imeli teh pet dejavnikov prizadevanja, ali bi v tem pogledu med njimi obstajala kakšna razlika?”

“Veliki kralj, jaz pravim, da bi bila razlika med njimi v različnosti njihovega prizadevanja. Predpostavimo, da obstajata dva slona ali dva konja ali dva vola primerna za ukrotitev, ki sta bila dobro ukročena in dobro udomačena, in po drugi strani dva slona ali dva konja ali dva vola primerna za ukrotitev, ki nista bila ukročena in nista udomačena. Kaj misliš, veliki kralj? Ali bi dva slona primerna za ukrotitev ali konja primerna za ukrotitev ali vola primerna za ukrotitev, ki sta bila dobro ukročena in dobro udomačena, pridobila obnašanje ukročenih, bi prišla na nivo ukročenih?”

“Da, častiti gospod.”

“In ali bi dva slona ali dva konja ali dva vola primerna za ukrotitev, ki nista bila ukročena in nista udomačena, pridobila obnašanje ukročenosti, bi prišla do nivoja ukročenih, kakor sta dva slona ali dva konja ali dva vola, ki sta bila dobro ukročena in dobro udomačena?”

“Ne, častiti gospod.”

“Veliki kralj, ni mogoče, da kar lahko doseže ta, ki ima zaupanje, ki je brez bolezni, ki je pošten in iskren, ki je odločen in ki je moder, doseže tisti, ki nima vere, ki ima veliko bolezni, ki je goljufiv in sleparski, ki je len in ki ni moder.”

12. “Kar je Blaženi povedal, se zdi razumno, kar je Blaženi rekel, se zdi podprto z logiko.

Obstajajo štiri kaste, častiti gospod: kšatrije, brahmani, vaišje in šudre. Če imajo teh pet dejavnikov prizadevanja in če je bilo njihovo prizadevanje pravilno, ali bo kakršnakoli razlika med njimi glede tega?”

“Veliki kralj, glede tega pravim, da med njimi ni razlike, to je, med osvoboditvijo enega in osvoboditvijo drugih. Predpostavimo, da je človek vzel suh sāka les, ga zažgal in ustvaril toploto. Potem je drugi mož vzel sāla les, ga zažgal in ustvaril toploto. Spet drugi mož je vzel mangov les, ga zažgal in ustvaril toploto. Spet drugi mož je vzel suh figov les, ga zažgal in ustvaril toploto. Kaj misliš, veliki kralj? Ali bo kakršnakoli razlika med temi ognji, ki so bili prižgani z različnimi vrstami lesa, to je, med plamenom enega in plameni drugih ali med barvo enega in barvami drugih ali med sevanjem enega in sevanji drugih?”

“Ne, častiti gospod.”

“Tako tudi, veliki kralj, ko je ogenj prižgan z odločnostjo, prižgan s prizadevanjem, ni nobene razlike med osvobojenostjo enega in osvobojenostjo drugih.”

(BOŽANSTVA)

13. “Kar je Blaženi povedal, se zdi razumno, kar je Blaženi rekel, se zdi podprto z logiko. Ampak, častiti gospod: ali obstajajo božanstva?”

“Zakaj sprašuješ to, veliki kralj?”

“Častiti gospod, vprašal sem, če se ta božanstva vrnejo nazaj v to [človeško] stanje ali se ne.”

“Veliki kralj, božanstva, ki imajo v sebi še vedno zlobo, se vrnejo nazaj v to [človeško] stanje, božanstva, ki pa v sebi nimajo več zlobe, se ne vrnejo več v to [človeško] stanje.”

14. Ko je bilo to rečeno, je general Viḍūḍabha vprašal Blaženega: “Častiti gospod, ali lahko ta božanstva, ki imajo v sebi še vedno zlobo in ki se vrnejo nazaj v to [človeško] stanje, vržejo ali preženejo iz tega kraja božanstva, ki v njih ni več zlobe in ki se več ne vrnejo v to [človeško] stanje?”

Častiti Ᾱnanda je pomislil: “General Viḍūḍabha je sin kralja Kosale, Pasenadija in jaz sem sin Blaženega. Sedaj je čas, da se en sin pogovori z drugim.” Generalu Viḍūḍabhiju je rekel: “General, jaz ti bom v zameno postavil vprašanje. Odgovori, če želiš. General, kaj misliš? Obstaja celotno kraljestvo kralja Kosale. Pasenadijevo področje, kjer on izvaja oblast in suverenost. Ali lahko kralj Kosale, Pasenadi, vrže ali prežene iz tega kraja kateregakoli asketa ali brahmana, ne glede na to ali ima ta asket ali brahman zasluge ali ne in ali on živi sveto življenje ali ne?”

“On to lahko naredi, gospod.”

“Kaj misliš, general? Obstaja celotno področje, ki ni kraljestvo kralja Kosale, Pasenadija, kjer on ne izvaja oblasti in suverenosti. Ali lahko kralj Kosale, Pasenadi, vrže ali prežene iz tega kraja kateregakoli asketa ali brahmana, ne glede na to ali ima ta asket ali brahman zasluge ali ne in ali živi sveto življenje ali ne?”

“On tega ne more narediti, gospod.”

“General, kaj misliš? Ali si slišal o božanstvih Triintridesetih?”

“Da, gospod, slišal sem o njih. In kralj Kosale, Pasenadi je prav tako slišal o njih.”

“General, kaj misliš? Ali lahko kralj Kosale, Pasenadi, vrže božanstva Triintridesetih ali jih prežene iz tega kraja?”

“Gospod, kralj Kosale, Pasenadi, ne more niti videti božanstev Triintridesetih, kako bi jih mogel vreči ali pregnati iz tega kraja?”

“Tako tudi, general, ta božanstva, ki so še vedno nagnjena k zlobi in pridejo nazaj v to [človeško] stanje, niti ne morejo videti teh božanstev, ki niso nagnjena k zlobi in se ne vrnejo več nazaj v [človeško] stanje. Zato kako bi jih lahko vrgla ali pregnala iz tega kraja?”

15. Potem je kralj Kosale, Pasenadi, vprašal Blaženega: “Častiti gospod, kako je ime temu menihu?”

“Njegovo ime je Ᾱnanda, veliki kralj.”

(BRAHMᾹ)

“Ᾱnanda [veselje] je on, resnično, častiti gospod, in kot Ᾱnanda izgleda. Kar je rekel častiti Ᾱnanda se zdi razumno, kar je rekel, se zdi podprto z logiko. Ampak, častiti gospod: ali obstaja Brahmā?”

“Zakaj to sprašuješ, veliki kralj?”

“Častiti gospod, vprašal sem, če se Brahmā vrne v to [človeško] stanje ali se ne.”

“Veliki kralj, vsak Brahmā, ki je še vedno nagnjen k zlobi, pride nazaj v to [človeško] stanje, vsak Brahmā, ki ni več nagnjen k zlobi, ne pride nazaj v to [človeško] stanje.”

16. Potem je človek oznanil kralju Kosale Pasenadiju: “Veliki kralj, Sañdžaya, brahman iz naroda Ᾱkāsa je prišel.”

Kralj Kosale Pasenadi je vprašal Sañdžaya, brahmana iz naroda Ᾱkāsa: “Brahman, kdo je vpeljal ta predmet razprave v palačo?”

“Gospod, bil je to general Viḍūḍabha.”

General Viḍūḍabha je rekel: “Gospod, to je bil Sañdžaya, brahman iz naroda Ᾱkāsa.”

17. Potem je človek oznanil kralju Kosale Pasenadiju: “Gospod, čas je za odhod.”

Kralj Kosale Pasenadi je rekel Blaženemu: “Častiti gospod, vprašali smo Blaženega o vsevednosti in Blaženi je odgovoril o vsevednosti. Odobravamo in sprejmemo ta odgovor in smo zadovoljeni. Vprašali smo Blaženega o prečiščenju v štirih kastah in Blaženi je odgovoril o prečiščenju v štirih kastah. Odobravamo in sprejmemo ta odgovor in smo zadovoljeni. Vprašali smo Blaženega o božanstvih in Blaženi je odgovoril o božanstvih. Odobravamo in sprejmemo ta odgovor in smo zadovoljeni. Vprašali smo Blaženega o Brahmāh in Blaženi je odgovoril o Brahmāh. Odobravamo in sprejmemo ta odgovor in smo zadovoljeni. Karkoli smo vprašali Blaženega, to je Blaženi odgovoril. Odobravamo in sprejmemo te odgovore in smo zadovoljeni. In sedaj, častiti gospod, odhajamo. Zaposleni smo in moramo veliko narediti.”

“Lahko greš, veliki kralj, napravi kar misliš, da je prav.”

18. Ko je bil kralj Kosale Pasenadi navdušen in vesel besed Blaženega, se je dvignil iz sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, ga je obhodil s svoje desne in odšel.