(MN 89) Dhammacetiya Sutta - Spomeniki Dhamme

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Sakya, pri sakyanskem mestu z imenom Medaḷumpa.

2. Takrat je kralj Kosale, Pasenadi, prispel v okrožje Nagaraka zaradi nekega posla. Tam je nagovoril Dīgha Kārāyaṇa: “Dragi Kārāyaṇa, pripravi državne kočije. Gremo do parka za oddih, da vidimo prijeten kraj.”

“Da, gospod,” je odgovoril Dīgha Kārāyaṇa. Ko so bile državne kočije pripravljene, je ta obvestil kralja: “Gospod, državne kočije so pripravljene. Lahko greste kadar želite.”

3. Kralj Pasenadi se je povzpel na državno kočijo in se pospremljen z drugimi kočijami odpeljal z vsem kraljevsko slovesnim sprevodom iz Nagaraka proti parku. Po cesti se je peljal tako daleč kot je bilo s kočijami mogoče, potem pa je sestopil iz svoje kočije in stopil peš v park.

4. Ko se je sprehajal in pohajal po parku, je kralj Pasenadi videl vznožja dreves, ki so bila lepa in navdihujoča, tiha in nemotena z glasovi, z vzdušjem samote, oddaljena od ljudi, ugodna za umik. Pogled na to ga je spomnil na Blaženega: “Ta vznožja dreves so lepa in navdihujoča, tiha in nemotena z glasovi, z vzdušjem samote, oddaljena od ljudi, ugodna za umik, podobno krajem, kjer smo običajno pozdravili Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.” Nato je povedal Dīgha Kārāyaṇu kar je mislil in ga vprašal: “Kje živi sedaj Blaženi, popoln in popolno prebujeni?”

5. “Tam je, gospod, sakyansko mesto z imenom Medaḷumpa. Blaženi, popoln in popolno prebujeni, sedaj živi tam.”

“Kako daleč je od Nagaraka do Medaḷumpa?”

“Ni daleč, gospod, tri yodžane. Še vedno je dovolj dnevne svetlobe, da lahko gremo tja.”

“Potem, dragi Kārāyaṇa, pripravi državne kočije. Pojdimo in obiščimo Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.”

“Da, gospod,” je odgovoril. Ko so bile državne kočije pripravljene, je ta obvestil kralja: “Gospod, državne kočije so pripravljene. Lahko greste kadar želite.”

6. Nato se je kralj Pasenadi povzpel na državno kočijo in se pospremljen z drugimi kočijami odpeljal iz Nagaraka proti sakyanskem mestu Medaḷumpi. Tja je prispel še podnevi in pot je nadaljeval proti parku. Po cesti se je peljal tako daleč, kot je bilo s kočijami mogoče, potem pa je sestopil s svoje kočije in peš stopil v park.

7. Takrat so številni menihi hodili gor in dol po odprtem. Kralj Pasenadi je odšel do njih in jih vprašal: “Častiti gospodje, kje sedaj živi Blaženi, popoln in popolno prebujeni? Mi hočemo videti Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.”

8. “Tam je njegovo bivališče, veliki kralj, z zaprtimi vrati. Pojdite tiho gor, brez naglice, vstopite na verando, si očistite grlo in potrkajte na vrata. Blaženi vam bo odprl vrata.” Potem je kralj Pasenadi predal svoj meč in turban Dīgha Kārāyaṇu. Tedaj je Dīgha Kārāyaṇa pomislil: “Torej, kralj gre na tajni obisk! In jaz moram sedaj čakati sam!” Brez naglice je kralj Pasenadi odšel tiho navzgor do bivališča z zaprtimi vrati, vstopil na verando, si očistil grlo in potrkal. Blaženi je odprl vrata.

9. Kralj Pasenadi je vstopil v bivališče, se spustil na tla z glavo ob noge Blaženega, prekril noge Blaženega s poljubi in jih ljubkoval z obema rokama in izgovarjal svoje ime: “Jaz sem kralj Kosale, Pasenadi, častiti gospod, jaz sem kralj Kosale, Pasenadi, častiti gospod.”

(ZAKAJ KRALJ ČASTI BLAŽENEGA)

“Toda, veliki kralj, kakšen razlog vidiš v tem, da izkazuješ tako ogromno čast temu telesu in kažeš tako prijateljstvo?”

10. “Častiti gospod, jaz sklepam z ozirom na Dhammo o Blaženem: ‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi je Dhammo dobro razglasil, Sangha učencev Blaženega prakticira na dober način.’ Sedaj, častiti gospod, jaz vidim nekatere askete in brahmane, ki živijo omejeno sveto življenje deset let, dvajset let, trideset let ali štirideset let in jih kasneje vidim dobro negovane in dobro maziljene, s pristriženimi lasmi in bradami, ki uživajo opremljeni in oskrbljeni s petimi vezmi užitkov. Toda tukaj vidim menihe, ki vodijo popolno in čisto sveto življenje tako dolgo kot trajata življenje in dih. Resnično, jaz ne vidim nobenega drugega svetega življenja kjerkoli drugje, tako popolnega in čistega kot je to. Zaradi tega, častiti gospod, sklepam v skladu z Dhammo o Blaženem: ‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi je Dhammo dobro razglasil, Sangha učencev Blaženega prakticira na dober način.’

11. Častiti gospod, kralji se sprejo s kralji, aristokrati z aristokrati, brahmani z brahmani, gospodarji z gospodarji, mati se spre z otrokom, otrok z materjo, oče z otrokom, otrok z očetom, brat se spre z bratom, brat s sestro, sestra z bratom, prijatelj s prijateljem.[1] Toda, tukaj vidim menihe, ki živijo v harmoniji, v vzajemnem spoštovanju, brez sporov, pomešane kot mleko in voda, gledajoč drug drugega s prijaznimi očmi. Jaz nikjer ne vidim nobene druge skupnosti s tako skladnostjo. Tudi zaradi tega, častiti gospod, sklepam v skladu z Dhammo o Blaženem: ‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi je Dhammo dobro razglasil, Sangha učencev Blaženega prakticira na dober način.’

12. Častiti gospod, hodil sem in pohajal od parka do parka in od vrta do vrta. Tam sem videl neke askete in brahmane, ki so suhi, bedni, nesrečni, grdi, zlatenični, z venami, ki štrlijo iz njihovih udov, taki, da jih ljudje ne bi hoteli še enkrat pogledati. Pomislil sem: ‘Gotovo ti častiti živijo sveto življenje v nezadovoljstvu, ali pa so naredili neko zlo dejanje in ga prikrivajo, tako suhi in bedni so – takšni, da jih ljudje ne bi želeli še enkrat pogledati.’ Šel sem do njih in jih vprašal: ‘Zakaj ste vi častiti tako suhi in nesrečni … – takšni, da vas ljudje ne bi želeli še enkrat pogledati?’ Njihov odgovor je bil: ‘To je naša družinska bolezen, veliki kralj.’ Toda tukaj vidim menihe, ki se smejijo in so veseli in vedri, resnično radostni, enostavno uživajo, njihove sposobnosti so živahne, živijo mirno, umirjeno, preživljajo se od tega, kar jim podarijo drugi, bivajo s srcem [samotnim] kot divji jelen. Pomislil sem: ‘Gotovo ti častiti zaznajo zaporedna stanja vzvišene razlike v uredbi Blaženega, ker bivajo tako smejoči in veseli … s srcem [samotnim] kot divji jelen.’ Tudi zaradi tega, častiti gospod, sklepam v skladu z Dhammo o Blaženem: ‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi je Dhammo dobro razglasil, Sangha učencev Blaženega prakticira na dober način.’

13. Častiti gospod, ker sem maziljeni kšatrijski kralj, lahko usmrtim tiste, ki bi morali biti usmrčeni, kaznujem tiste, ki bi morali biti kaznovani, izženem tiste, bi morali biti izgnani. Pa vendar, ko sedim v zboru, me prekinejo in me ustavijo. Čeprav pravim: ‘Gospodje, ne prekinite in ne zaustavite me, ko sedim v zboru. Počakajte do konca mojega govora,’ vendar so me prekinili in zaustavili. Toda, tukaj vidim menihe, ko Blaženi uči Dhammo[2] zbor nekaj sto sledilcev, in tam ni slišati niti zvoka učenca Blaženega, ki zakašlja ali si očistiti grlo. Nekoč je Blaženi učil Dhammo zboru nekaj sto sledilcev in tam si je njegov učenec očistil grlo. Eden od njegovih tovarišev v svetem življenju ga je dregnil s svojim kolenom, da bi nakazal: ‘Bodi tiho, častiti gospod, ne delaj hrupa. Blaženi, učitelj, nas uči Dhammo.’ Pomislil sem: To je osupljivo, to je neverjetno, kako je skupnost lahko tako dobro disciplinirana brez sile ali orožja!’ Resnično, jaz ne vidim nobene druge skupnosti kjerkoli drugje, ki je tako dobro disciplinirana. Tudi zaradi tega, častiti gospod, sklepam v skladu z Dhammo o Blaženem: ‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi je Dhammo dobro razglasil, Sangha učencev Blaženega prakticira na dober način.’

14. Častiti gospod, tukaj sem videl določene učene kšatrije, ki so bili pametni, ki so se spoznali na učenja drugih, bili tako ostri kot strelec, ki bi s puščico razcepil las.[3] Pohajajo naokoli in uničujejo nauke drugih s svojim ostrim intelektom. Ko slišijo: ‘Asket Gotama bo obiskal to in to vas ali mesto,’ oblikujejo vprašanje: ‘Šli bomo do asketa Gotame in ga vprašali to vprašanje. Če bo vprašan tako, bo odgovoril tako in bomo ovrgli njegov nauk na tak način. In če je vprašan tako, bo odgovoril tako in bomo ovrgli njegov nauk na takšen način.’ Oni slišijo: ‘Asket Gotama je prišel, da obišče to in to vas ali mesto.’ Takrat gredo do Blaženega in Blaženi jih pouči, vzpodbudi, navduši in razveseli z govorom o Dhammi. Ko jih Blaženi poučil, vzpodbudi, navduši in razveseli z govorom o Dhammi, mu niti ne postavijo vprašanja, zato, kako bi lahko zavrnili njegov nauk? Dejansko so postali njegovi učenci. Tudi zaradi tega, častiti gospod, sklepam v skladu z Dhammo o Blaženem: ‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi je Dhammo dobro razglasil, Sangha učencev Blaženega prakticira na dober način.’

15. Častiti gospod, tukaj sem videl določene učene brahmane …

16. Častiti gospod, tukaj sem videl določene učene gospodarje …

17. Častiti gospod, tukaj sem videl določene učene askete … Oni mu niti ne postavijo vprašanja, zato, kako bi zavrnili njegov nauk? Dejansko prosijo Blaženega, da jim dovoli, da gredo v meništvo, naprej od doma v brezdomstvo in on jim podeli meniško sprejetje. Ne dolgo zatem postanejo menihi, bivajo sami, umaknjeni, vestni, vneti in odločni, s svojim uresničenjem z direktno vednostjo tukaj in sedaj vstopijo in bivajo v tem najvišjem cilju svetega življenja, zaradi katerega gre pripadnik naroda upravičeno v meništvo, naprej od doma v brezdomstvo. Tako pravijo: ‘Skoraj smo bili izgubljeni, skoraj smo propadli, ker smo prej trdili, da smo asketi, čeprav v resnici nismo bili asketi. Trdili smo, da smo brahmani, čeprav v resnici nismo bili brahmani. Trdili smo, da smo arahanti, čeprav v resnici nismo bili arahanti. Sedaj smo asketi, sedaj smo brahmani, sedaj smo arahanti.’ Tudi zaradi tega, častiti gospod, sklepam v skladu z Dhammo o Blaženem: ‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi je Dhammo dobro razglasil, Sangha učencev Blaženega prakticira na dober način.’

18. Častiti gospod, Isidatta in Purāṇa, moja dva pribočnika, se hranita z mojo hrano in uporabljata moje kočije. Jaz jima zagotavljam sredstva za življenje in jima prinašam slavo, pa vendar sta navkljub temu manj spoštljiva do mene, kot pa sta do Blaženega. Nekoč, ko sem vodil vojsko in sem preizkušal ta pribočnika, Isidatta in Purāṇa, se je zgodilo, da smo prenočili v nastanitvi, ki je bila zelo utesnjena. Ta dva pribočnika, Isidatta in Purāṇa, sta prebila večino noči v pogovoru o Dhammi. Legla sta s svojima glavama v smeri, kjer sta slišala, da se nahaja Blaženi, svoje noge pa sta molela proti meni. Pomislil sem: ‘To je osupljivo, to je neverjetno! Ta dva moja pribočnika, Isidatta in Purāṇa, jesta mojo hrano in uporabljata moje kočije. Zagotavljam jima sredstva za življenje in jima prinašam slavo, pa vendar sta navkljub temu manj spoštljiva do mene, kot pa sta do Blaženega. Gotovo ti dobri ljudje zaznajo zaporedna stanja vzvišene razlike v predpisu Blaženega.’ Tudi zaradi tega, častiti gospod, sklepam v skladu z Dhammo o Blaženem: ‘Blaženi je popolno prebujen, Blaženi je Dhammo dobro razglasil, Sangha učencev Blaženega prakticira na dober način.’

19. Častiti gospod, Blaženi je kšatrija in jaz sem kšatrija, Blaženi je Kosalanec in jaz sem Kosalanec, Blaženi je star osemdeset let in jaz sem star osemdeset let. Ker je to tako, mislim, da je primerno, da izkažem najvišjo čast Blaženemu in da izkažem takšno prijateljstvo.

20. In sedaj, častiti gospod, odhajamo. Zaposleni smo in moramo veliko postoriti.”

“Sedaj je čas, veliki kralj, napravi kar misliš, da je prav.”

Kralj Kosale, Pasenadi, se je dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, ga je obhodil s svoje desne in odšel.

21. Kmalu po njegovem odhodu je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi, preden se je dvignil iz svojega sedeža in odšel, je ta kralj Pasenadi izgovoril spomenike Dhamme. Naučite se spomenikov Dhamme, menihi. Obvladajte spomenike Dhamme. Zapomnite si spomenike Dhamme. Spomeniki Dhamme so koristni, menihi, in pripadajo osnovam svetega življenja.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

---