(MN 82) Raṭṭhapāla Sutta - Raṭṭhapāla

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi z veliko skupino menihov potoval po deželi Kuru in prispel v mesto z imenom Thullakoṭṭhita.

2. Brahmanski gospodarji iz Thullakoṭṭhita so slišali: “Asket Gotama, sakyanski sin, ki je šel naprej iz naroda Sakya, je potoval po deželi Kuru z veliko skupino menihov in je prišel v Thullakoṭṭhito. Dobro poročilo o gospodu Gotami se je razširilo: ‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.’ Dobro je videti takšne arahante.”

3. In brahmanski gospodarji iz Thullakoṭṭhita so odšli do Blaženega. Nekateri so se poklonili Blaženemu in sedli ob stran. Nekateri so izmenjali z njim pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, sedli ob stran. Nekateri so iztegnili svoje roke v spoštljiv pozdrav proti njemu in sedli ob stran. Nekateri so v prisotnosti Blaženega izgovorili svoje ime in ime naroda in sedli ob stran. Nekateri so ostali tiho in sedli ob stran. Ko so sedeli, jih je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi.

4. Takrat je pripadnik naroda, z imenom Raṭṭhapāla, sin vodilnega naroda v tem istem Thullakoṭṭhitu, sedel v družbi. Pomislil je: “Kot jaz razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, ko živiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo.”

5. Potem so se brahmanski gospodarji iz Thullakoṭṭhita, ko jih je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil z govorom o Dhammi, navdušili in razveselili v njegovih besedah. Dvignili so se iz svojih sedežev in ko so se mu poklonili, so odšli tako, da so ga obšli s svoje desne strani.

(DOVOLJENJE STARŠEV ZA HOJO NAPREJ)

6. Kmalu potem, ko so odšli, je pripadnik naroda Raṭṭhapāla odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel ob stran in rekel: “Častiti gospod, kot jaz razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, ko živiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Častiti gospod, želim si obriti svoje lase in brado, obleči rumena oblačila in iti naprej od doma v brezdomstvo. Sprejel bom hojo pod vodstvom Blaženega, prejel bom popolno sprejetost.”

“Ali si dobil dovoljenje svojih staršev, Raṭṭhapāla, da greš naprej od doma v brezdomstvo?”

“Ne, častiti gospod, nimam dovoljenja svojih staršev.”

“Raṭṭhapāla, Tathāgate ne podelijo meniške sprejetosti nobenemu, ki nima dovoljenja svojih staršev.”

“Častiti gospod, poskrbel bom, da mi bodo starši dovolili, da grem naprej od doma v brezdomstvo.”

7. Potem se je pripadnik naroda Raṭṭhapāla dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, ga je pri tem obšel s svoje desne strani in odšel. Šel je k svojima staršema in jima rekel: “Mati in oče, kot jaz razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, ko živiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Želim si obriti svoje lase in brado, obleči rumena oblačila in iti naprej od doma v brezdomstvo. Dovolita mi, da grem naprej od doma v brezdomstvo.”

Ko je to rekel, sta mu njegova starša odgovorila: “Dragi Raṭṭhapāla, ti si najin edini sin, dragi in ljubljeni. Bil si vzgojen v udobju, zrasel si v udobju in ti ne veš ničesar o neprijetnosti, dragi Raṭṭhapāla. Celo v primeru tvoje smrti bi te izgubila brez najine volje, zato, kako bi ti lahko dala najino dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?”

V drugo … V tretje je pripadnik naroda Raṭṭhapāla rekel svojima staršema: “Mati in oče … dovolita mi, da grem naprej od doma v brezdomstvo.”

Tretjič sta mu njegova starša odgovorila: “Dragi Raṭṭhapāla … kako bi ti lahko dala najino dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?”

Ker ni dobil dovoljenja staršev, da gre naprej od doma v brezdomstvo, je pripadnik naroda Raṭṭhapāla legel na gola tla in rekel:

“Prav tukaj bom ali umrl ali prejel dovoljenje, da grem naprej v meniško življenje.”

8. Potem sta starša pripadniku naroda Raṭṭhapālu rekla: “Dragi Raṭṭhapāla, ti si najin edini sin, dragi in ljubljeni. Bil si vzgojen v udobju, zrasel si v udobju in ti ne veš ničesar o neprijetnosti, dragi Raṭṭhapāla. Vstani, dragi Raṭṭhapāla, jej, pij in se zabavaj. Med jedjo, pitjem in ko se zabavaš, lahko veselo uživaš v čutnosti in dosegaš zasluge. Midva ti ne dovoliva, da greš naprej od doma v brezdomstvo. Celo v primeru tvoje smrti bi te izgubila brez najine volje, zato, kako bi ti lahko dala najino dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?” Ko je bilo to rečeno, je pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, ostal tiho.

V drugo … V tretje sta mu njegova starša rekla: “Dragi Raṭṭhapāla … kako bi ti lahko dala najino dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?” V tretje je pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, ostal tiho.

9. Potem sta starša pripadnika naroda Raṭṭhapāle odšla do njegovih prijateljev in jim rekla: “Dragi prijatelji, pripadnik naroda Raṭṭhapāla je legel na gola tla in rekel: ‘Prav tukaj bom ali umrl ali šel v meniško življenje.’ Pridite, dragi, pojdite do pripadnika naroda Raṭṭhapāle in mu recite: ‘Prijatelj Raṭṭhapāla, ti si edini sin tvojih staršev … Vstani, prijatelj Raṭṭhapāla, jej, pij in se zabavaj … kako bi ti lahko dala svoje dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?’”

10. Potem so prijatelji pripadnika naroda Raṭṭhapāle odšli do njega in mu rekli: “Prijatelj Raṭṭhapāla, ti si edini sin tvojih staršev, dragi in ljubljeni. Bil si vzgojen v udobju, zrasel si v udobju in ti ne veš ničesar o neprijetnosti, prijatelj Raṭṭhapāla. Vstani, prijatelj Raṭṭhapāla, jej, pij in se zabavaj. Med jedjo, pitjem in ko se zabavaš, lahko veselo uživaš v čutnosti in dosegaš zasluge. Tvoja starša ti ne dovolita, da greš naprej od doma v brezdomstvo. Celo v primeru tvoje smrti, bi te izgubila brez njune volje, zato kako bi ti lahko dala svoje dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?” Ko je bilo to rečeno, je pripadnik naroda Raṭṭhapāla ostal tiho.

V drugo … V tretje so mu prijatelji rekli: “Prijatelj Raṭṭhapāla … kako bi ti lahko dala svoje dovoljenje, da greš naprej od doma v brezdomstvo, ko pa še vendar živiš?” V tretje je pripadnik naroda, Raṭṭhapāla, ostal tiho.

11. Potem so prijatelji pripadnika naroda Raṭṭhapāle odšli do njegovih staršev in jima rekli: “Mati in oče, pripadnik naroda Raṭṭhapāla leži na golih tleh in je rekel: ‘Prav tukaj bom ali umrl ali prejel dovoljenje za meniško življenje.’ Če mu ne podelita vajinega dovoljenja, da gre naprej od doma v brezdomstvo, bo tam umrl. Toda, če mu podelita vajino dovoljenje, ga bosta videla kasneje, ko bo šel naprej od doma v brezdomstvo. In če ne bo užival v meništvu, kaj drugega lahko naredi, kot da se vrne nazaj? Zato mu dajta vajino dovoljenje, da gre naprej od doma v brezdomstvo.”

“Potem, dragi, dajeva pripadniku naroda Raṭṭhapālu dovoljenje, da gre naprej od doma v brezdomstvo. Toda, ko je menih, mora obiskati svoje starše.”

Nato so prijatelji pripadnika naroda Raṭṭhapāle odšli k njemu in mu rekli: “Vstani, prijatelj Raṭṭhapāla. Tvoji starši ti dovolijo, da greš naprej od doma v brezdomstvo. Toda, ko si menih, moraš obiskati svoje starše.”

12. Pripadnik naroda Raṭṭhapāla je potem vstal in ko je ponovno pridobil svojo moč, je odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel ob stran in mu rekel: “Častiti gospod, jaz imam dovoljenje staršev, da grem naprej od doma v brezdomstvo. Naj me Blaženi sprejme.” Potem je pripadnik naroda Raṭṭhapāla prejel sprejetje Blaženega in prejel popolno sprejetost.

13. Nedolgo tega, kar je Raṭṭhapāla prejel popolno sprejetost, pol meseca po tem kar je prejel popolno sprejetost, ko je Blaženi ostal v Thullakoṭṭhiti tako dolgo kot je hotel, je ta odpotoval proti Sāvatthīju. Ko je potoval po etapah, je prispel v Sāvatthī in tam živel v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

14. Kmalu potem, ko je živel sam, umaknjen, vestno, vneto in odločno, je častiti Raṭṭhapāla s svojim uresničenjem z direktno vednostjo, tukaj in sedaj vstopil in bival v vrhunskem cilju svetega življenja, zaradi česar pripadnik naroda gre upravičeno naprej od doma v brezdomstvo. Direktno je vedel: “Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.” In častiti Raṭṭhapāla je postal eden od arahantov.

(OBISK STARŠEV)

15. Nato je častiti Raṭṭhapāla odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel ob stran in mu rekel: “Častiti gospod, želim obiskati svoje starše, če mi to dovoli Blaženi.”

Potem je Blaženi pogledal v srce častitega Raṭṭhapāle. Ko je spoznal, da pripadnik naroda Raṭṭhapāla ni zmožen opustiti prakse in se vrniti v običajno življenje, mu je rekel: “Sedaj je čas, Raṭṭhapāla, da narediš kar misliš, da je primerno.”

16. Častiti Raṭṭhapāla se je dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, je odšel in ga pri tem obhodil s svoje desne strani. Pospravil je svoje bivališče, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in se odpravil na potovanje proti Thullakoṭṭhitu. Ko je potoval po etapah je dospel v Thullakoṭṭhit. V Thullakoṭṭhitu je živel v vrtu Migācīra, kralja Koravya. Ko je bilo jutro, se je oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel v Thullakoṭṭhit po miloščino. Ko je hodil po miloščino od hiše do hiše v Thullakoṭṭhitu je prišel do očetove hiše.

17. Takrat je oče častitega Raṭṭhapāla z urejeno pričesko sedel v dvorani pri osrednjih vratih. Ko je videl častitega Raṭṭhapālo prihajati v daljavi je rekel: “Naš edini sin, dragi in ljubljeni, je šel v meništvo s temi gologlavimi asketi.” In pri hiši svojega očeta častiti Raṭṭhapāla ni dobil niti miloščine niti vljudne zavrnitve. Namesto tega je dobil le sramotenje.

18. Ravno takrat je sužnja enega od njegovih sorodnikov nameravala zavreči nekaj stare kaše. Ko je to videl, ji je častiti Raṭṭhapāla rekel: “Sestra, če se naj bi to zavrglo, potem to raje vlij v mojo skledo.”

Ko je vlivala kašo, je prepoznala značilne lastnosti njegovih rok, njegovih nog in njegovega glasu. Odšla je do njegove matere in rekla: “Prosim vedite, moja gospa, da je prispel sin mojega gospodarja, Raṭṭhapāla.”

“Čudovito! Če je to kar praviš res, potem nisi več sužnja!”

Nato je mati častitega Raṭṭhapāla odšla do njegovega očeta in mu rekla: “Prosim vedi, gospodar, da pravijo, da je prispel pripadnik naroda, Raṭṭhapāla.”

19. Ravno takrat je častiti Raṭṭhapāla jedel staro kašo ob steni neke zgradbe. Njegov oče je odšel da njega in mu rekel: “Raṭṭhapāla, dragi moj, gotovo si ti … in ti boš jedel staro kašo! Ali ni tam tvoja lastna hiša, da greš vanjo?”

“Kako bi lahko imeli hišo, gospodar, ko smo šli naprej od doma v brezdomstvo? Mi smo brezdomci, gospodar. Mi smo odšli v tvojo hišo, vendar nismo prejeli niti miloščine niti vljudne zavrnitve. Namesto tega, smo prejeli le sramotenje.”

“Pridi, dragi Raṭṭhapāla, pojdiva v hišo.”

“Dovolj, gospodar, moj obrok za danes je končan.”

“Potem, dragi Raṭṭhapāla, privoli prejeti jutrišnji obrok hrane.” Častiti Raṭṭhapāla se je strinjal v tišini.

20. Ko je vedel, da se je častiti Raṭṭhapāla strinjal, se je njegov oče vrnil nazaj v svojo hišo, kjer je zlatnike in drage kovine zbral na velik kup in ga pokril s preprogami. Nato je rekel prejšnjim ženam častitega Raṭṭhapāle: “Pridite, snahe, okrasite se z okraski na način, da vas bo Raṭṭhapāla našel kot najbolj drage in ljubezni vredne.”

21. Ko se je noč končala, je imel oče častitega Raṭṭhapāle v svoji hiši pripravljeno dobro hrano raznih vrst in je najavil častitemu Raṭṭhapālu: “Čas je, dragi Raṭṭhapāla, obrok hrane je pripravljen.”

22. Ko je bilo jutro, se je častiti Raṭṭhapāla oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel do hiše svojega očeta in sedel na pripravljen sedež. Njegov oče je odkril kup zlatnikov in dragih kovin in rekel: “Dragi Raṭṭhapāla, to je tvoje premoženje po materi. Tvoje premoženje po očetu je drugo in podedovano premoženje od tvojih prednikov je še eno. Dragi Raṭṭhapāla, ti lahko uživaš bogastvo in delaš dobra dela. Pridi, dragi, opusti prakso in se vrni k običajnemu življenju, uživaj v bogastvu in delaj dobra dela.”

“Gospodar, če bi sledil mojemu nasvetu, bi ta kup zlatnikov in dragih kovin naložil na vozove, ga odpeljal in odvrgel v tok reke Ganges. Zakaj je tako? Ker, gospodar, na račun tega se ti bo pojavila žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska.”

23. Potem so prejšnje žene častitega Raṭṭhapāla objele njegove noge in mu rekle: “Kakšne so, sin mojega gospoda, nimfe, zaradi katerih živiš sveto življenje?”

“Mi ne živimo svetega življenja zaradi nimf, sestre.”

“Sin našega gospoda, Raṭṭhapāla, nas ima za ‘sestre,’” so zajokale in tam omedlele.

24. Nato je častiti Raṭṭhapāla rekel svojemu očetu: “Gospodar, če obstaja obrok hrane, ki ga imate namen dati, potem ga dajte. Ne trpinčite nas.”

“Potem jej, dragi Raṭṭhapāla, obrok hrane je pripravljen.”

Nato je častitemu Raṭṭhapālu postregel oče s svojimi rokami in ga zadovoljil z različnimi vrstami dobre hrane. Ko je častiti Raṭṭhapāla pojedel in umaknil svoje roke od sklede, je vstal in izgovoril te verze:

25. “Glej tukaj lažno lutko,
telo zgrajeno iz ran,
bolno, predmet zaskrbljenosti,
v katerem ni stabilnosti.

Poglej tukaj lažno figuro,
z nakitom in uhani,
okostje zavito v kožo,
privlačno zaradi njenih oblačil.

Njene noge okrašene z barvo kane
in puder nanešen na njen obraz:
morda bo preslepila bedaka, 
vendar ne iskalca nasprotnega obrežja.

Njeni lasje so okrašeni z osmerno kito
in maža namazana okrog oči:
morda bo preslepila bedaka, 
vendar ne iskalca nasprotnega obrežja.

Ogabno telo, lepo okrašeno,
kakor sveže prebarvan lonec:
morda bo preslepila bedaka, 
vendar ne iskalca nasprotnega obrežja.

Lovec na jelene je nastavil zanko,
vendar jelen pasti ni sprožil.
Mi pojémo vabo in odidemo
in pustimo lovce tarnati.” 

26. Ko je častiti Raṭṭhapāla vstal in izgovoril te verze, je odšel do vrta Migācīra, kralja Koravya, in sedel k vznožju drevesa, da bi prebil dan.

27. Nato je kralj Koravya nagovoril svojega vrtnarja: “Dobri vrtnar, uredi vrt Migācīra, da lahko gremo do prijetnega vrta, da vidimo prijeten kraj.” - “Da, gospod,” je odgovoril. Ko je urejal vrt Migācīra, je vrtnar videl častitega Raṭṭhapāla sedeti ob vznožju drevesa, da tam prebije dan. Ko ga je videl, je odšel do kralja Koravya in mu rekel: “Gospodar, vrt Migācīra je urejen. Pripadnik naroda Raṭṭhapāla je tam, sin vodilnega naroda v tem istem Thullakoṭṭhitu, o katerem ste vedno visoko govorili in sedi ob vznožju drevesa, da bi prebil dan.”

“Potem, dobri vrtnar, dovolj je prijetnosti vrta za danes. Sedaj bomo šli izkazati spoštovanje temu gospodu Raṭṭhapālu.”

28. Nato je rekel: “Razdajmo vso pripravljeno hrano.” Kralj Koravya je imel pripravljenih več kraljevskih kočij, se povzpel na eno od njih in se v spremstvu drugih kočij odpeljal iz Thullakoṭṭhita, skupaj z vsem kraljevsko slovesnim sprevodom, da obišče častitega Raṭṭhapāla. Po cesti se je peljal s kočijo tako dolgo kot je bilo to mogoče, potem pa je sestopil s kočije in peš odšel naprej. Do častitega Raṭṭhapāla so mu sledili tudi najbolj eminentni uradniki. S častitim Raṭṭhapālo je izmenjal pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je obstal ob strani in rekel: “Tukaj je odeja za slona. Naj gospod Raṭṭhapāla sedi na njej.”

“Ni potrebno, veliki kralj. Sedi. Jaz že sedim na svoji blazini.”

Kralj Koravya je sedel na pripravljen sedež in rekel:

(ŠTIRI VRSTE IZGUB)

29. “Gospod Raṭṭhapāla, obstajajo štiri vrste izgub. Ker so izkusili te štiri vrste izgub, so si nekateri ljudje obrili svoje lase in brade, nadeli rumena oblačila in šli naprej od doma v brezdomstvo. Katere štiri? Obstaja izguba skozi starost, izguba skozi bolezen, izguba bogastva in izguba sorodnikov.

30. In kaj je izguba skozi starost? Gospod Raṭṭhapāla, nekdo je star, postaran, obremenjen z leti, visoke starosti, prišel je do zadnje stopnje. On razmisli tako: ‘Jaz sem star, postaran, obremenjen z leti, visoke starosti, prišel sem do zadnje stopnje. Ni več enostavno zame, da bi pridobil še nepridobljeno bogastvo ali povečal bogastvo, ki je že pridobljeno. Kaj če si obrijem lase in brado, nadenem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo.’ Ker je izkusil izgubo skozi starost, si obrije svoje lase in brado, nadene rumena oblačila in gre naprej od doma v brezdomstvo. To se imenuje izguba skozi starost. Toda, gospod Raṭṭhapāla je sedaj vendar mlad, temnolas mladenič, obdarjen z blagoslovom mladosti, v cvetu življenja. Gospod Raṭṭhapāla ni izkusil nobene izgube skozi starost. Kaj je spoznal ali videl ali slišal, da je šel od doma v brezdomstvo?

31. In kaj je izguba skozi bolezen? Gospod Raṭṭhapāla, nekdo je prizadet, trpi in je težko bolan. On razmisli tako: ‘Jaz sem prizadet, trpim in sem težko bolan. Ni več enostavno zame, da bi pridobil še nepridobljeno bogastvo … v brezdomstvo.’ Ker je izkusil to izgubo skozi bolezen ... gre od doma v brezdomstvo. To se imenuje izguba skozi bolezen. Toda, gospod Raṭṭhapāla je sedaj brez bolezni in prizadetosti, ima dobro prebavo, ki ni niti preveč hladna niti preveč topla, ampak srednja. Gospod Raṭṭhapāla ni izkusil nobene izgube skozi bolezen. Kaj je spoznal ali videl ali slišal, da je šel naprej od doma v brezdomstvo?

32. In kaj je izguba bogastva? Gospod Raṭṭhapāla, nekdo je bogat, z velikim bogastvom, z veliko posesti. Postopno se njegovo bogastvo zmanjša. On razmisli tako: ‘Prej sem bil bogat, z velikim bogastvom, z veliko posestjo. Postopno se je moje bogastvo zmanjšalo. Ni več enostavno zame, da bi pridobil še nepridobljeno bogastvo … v brezdomstvo.’ Ker je izkusil to izgubo bogastva … gre naprej od doma v brezdomstvo. To se imenuje izguba bogastva. Toda, gospod Raṭṭhapāla je sin iz vodilnega naroda v tem istem Thullakoṭṭhitu. Gospod Raṭṭhapāla ni izkusil nobene izgube bogastva. Kaj je spoznal ali videl ali slišal, da je šel naprej od doma v brezdomstvo?

33. In kaj je izguba sorodnikov? Gospod Raṭṭhapāla, nekdo ima mnogo prijateljev in tovarišev, bližnjih in daljnih sorodnikov. Postopoma ti njegovi sorodniki izginejo. On razmisli tako: ‘Prej sem imel mnogo prijateljev in tovarišev, bližnjih in daljnih sorodnikov. Postopoma so ti moji sorodniki izginili. Ni več enostavno zame, da bi pridobil še nepridobljeno bogastvo … v brezdomstvo.’ Ker je izkusil to izgubo sorodnikov … gre naprej od doma v brezdomstvo. To se imenuje izguba sorodnikov. Toda, gospod Raṭṭhapāla ima mnogo prijateljev in tovarišev, bližnjih in daljnih sorodnikov v tem istem Thullakoṭṭhitu. Gospod Raṭṭhapāla ni izkusil nobene izgube sorodnikov. Kaj je spoznal ali videl ali slišal, da je šel naprej od doma v brezdomstvo?

34. Gospod Raṭṭhapāla, to so štiri vrste izgub. Ker so izkusili te štiri vrste izgub, so si nekateri ljudje obrili svoje lase in brado, nadeli rumena oblačila in šli naprej od doma v brezdomstvo. Gospod Raṭṭhapāla ni izkusil ničesar od tega. Kaj je spoznal ali videl ali slišal, da je šel naprej od doma v brezdomstvo?”

(ŠTIRJE POVZETKI DHAMME)

35. “Veliki kralj, obstajajo štirje povzetki Dhamme, ki jih je učil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Ko sem jih spoznal in videl in slišal, sem šel naprej od doma v brezdomstvo. Kateri štirje?

36. (1) ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nestabilno, je izbrisljivo’. To je prvi povzetek Dhamme, ki ga je učil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Ko sem ga spoznal, videl in slišal, sem odšel naprej od doma v brezdomstvo.

(2) ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ne zavetja in ne zaščitnika’. To je drugi povzetek Dhamme, ki ga je učil Blaženi, ki ve in vidi …

(3) ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ničesar svojega. Pustiti moraš vse in iti svojo pot’. To je tretji povzetek Dhamme, ki ga je učil Blaženi, ki ve in vidi …

(4) ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nepopolno, ne nasiti, je suženj želje’. To je četrti povzetek Dhamme, ki ga je učil Blaženi, ki ve in vidi …

37. Veliki kralj, to so štirje povzetki Dhamme, ki jih je učil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Ko sem jih spoznal, videl in slišal, sem odšel naprej od doma v brezdomstvo.”

38.(ad1)“Gospod Raṭṭhapāla je rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nestabilno in izbrisljivo.’ Kako se naj razume pomen te trditve?”

“Kaj misliš, veliki kralj? Ko si bil star dvajset ali petindvajset let ali si bil vešč jezdec slonov, vešč jezdec konjev, vešč voznik kočij, vešč lokostrelec, vešč mečevalec, močan v stegnih in rokah, čvrst, sposoben v bitki?”

“Ko sem bil star dvajset ali petindvajset let, gospod Raṭṭhapāla, sem bil vešč jezdec slonov … močan v stegnih in rokah, čvrst, sposoben v bitki. Včasih se sprašujem, ali sem imel takrat neobičajno moč. Ne vidim nikogar, ki bi mi bil enak v moči.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Ali si sedaj tako močan v stegnih in rokah, tako čvrst in tako sposoben v bitki?”

“Ne, gospod Raṭṭhapāla. Sedaj sem star, postaran, obremenjen z leti, visoke starosti, prišel do zadnje stopnje, Star sem osemdeset let. Včasih nameravam postaviti nogo tukaj, vendar jo postavim nekam drugam.”

“Veliki kralj, zaradi tega je Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nestabilno in izbrisljivo’. In ko sem jaz vedel in videl in slišal to, sem odšel naprej od doma v brezdomstvo.”

“To je osupljivo, gospod Raṭṭhapāla, to je neverjetno, kako dobro je to izrazil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nestabilno in izbrisljivo’. Res je tako!

39.(ad2) “Gospod Raṭṭhapāla, na tem dvoru obstajajo vojaške enote s sloni in konjenica in enote z bojnimi vozovi in pehota, kar nam služi, da obvladamo kakršnekoli grožnje. Gospod Raṭṭhapāla je rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ne zavetja in ne zaščitnika.’ Kako se naj razume pomen te trditve?”

“Kaj misliš, veliki kralj? Ali imaš kakršnokoli kronično bolezen?”

“Jaz imam kronične vetrove, gospod Raṭṭhapāla. Včasih moji prijatelji in tovariši in sorodniki stojijo okoli mene in si mislijo: ‘Kralj Koravya bo kmalu umrl, kralj Koravya bo kmalu umrl!’”

“Kaj misliš, veliki kralj? Ali lahko ukažeš svojim prijateljem in tovarišem, svojim bližnjim in daljnim sorodnikom: ‘Pridite, moji dobri prijatelji in tovariši, moji bližnji in daljni sorodniki. Vsi, ki ste prisotni, delite z menoj ta boleč občutek, da bom jaz lahko čutil manj bolečine’? Ali moraš čutiti to bolečino le sam?”

“Tega ne morem ukazati svojim prijateljem in tovarišem, mojim bližnjim in daljnim sorodnikom, gospod Raṭṭhapāla. Samo jaz moram čutiti to bolečino.”

“Veliki kralj, zaradi tega je Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ne zavetja in ne zaščitnika’. In ko sem to vedel in videl in slišal, sem odšel naprej od doma v brezdomstvo.”

“To je osupljivo, gospod Raṭṭhapāla, to je neverjetno, kako dobro je to izrazil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ne zavetja in ne zaščitnika.’ Res je tako!

40.(ad3) “Gospod Raṭṭhapāla, na tem dvoru obstajajo številni zlatniki in drage kovine, ki so shranjeni v shrambah za dragocenosti in pri zakladnikih. Gospod Raṭṭhapāla je rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ničesar svojega. Pustiti moraš vse in iti svojo pot.’ Kako se naj razume pomen te trditve?”

“Kaj misliš, veliki kralj? Ti sedaj uživaš opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutnih užitkov, toda ali jih boš sposoben imeti v bodočem življenju: ‘Naj podobno uživam opremljen in oskrbljen s temi istimi petimi vezmi čutnih užitkov’? Ali bodo drugi prevzeli to lastnino, ko boš moral iti v skladu s svojimi dejanji?”

“Jaz ne morem imeti tega v posmrtnem življenju, gospod Raṭṭhapāla. Nasprotno, drugi bodo prevzeli to lastnino, ko bom šel dalje v skladu s svojimi dejanji.”

“Veliki kralj, zaradi tega je Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ničesar svojega. Pustiti moraš vse in iti svojo pot’. In ko sem vedel in videl in slišal to, sem odšel naprej od doma v brezdomstvo.”

“To je osupljivo, gospod Raṭṭhapāla, to je neverjetno, kako dobro je to izrazil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu nima ničesar svojega. Pustiti moraš vse in iti svojo pot.’ Res je tako!

41.(ad4) “Gospod Raṭṭhapāla je rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nepopolno, ne nasiti, je suženj želje.’ Kako se naj razume pomen te trditve?”

“Kaj misliš, veliki kralj? Ali vladaš bogati deželi Kuru?”

“Da, gospod Raṭṭhapāla, vladam.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Predpostavimo, da je zaupanja vreden in zanesljiv mož prišel k tebi iz vzhoda in je rekel: ‘Prosim vedi, veliki kralj, da sem prišel iz vzhoda in tam sem videl veliko deželo, močno in bogato, zelo gosto naseljeno in prenatrpano z ljudmi. Tam je veliko vojaških enot s sloni, veliko konjenice, enot z bojnimi vozovi in pehote. Tam je mnogo slonovine in mnogo zlatnikov in dragih kovin, tako neobdelanih kot obdelanih in mnogo žensk za žene. S tvojimi sedanjimi silami lahko vse to osvojiš. Podjarmi jih, veliki kralj.’ Kaj bi ti naredil?”

“Mi bi to podjarmili in vladali nad njimi, gospod Raṭṭhapāla.”

“Kaj misliš, veliki kralj? Predpostavimo, da je zaupanja vreden in zanesljiv mož prišel k tebi iz zahoda … iz severa … iz juga in rekel: ‘Prosim vedi, veliki kralj, da sem prišel iz juga, in tam sem videl veliko deželo, močno in bogato … Podjarmi jih, veliki kralj.’ Kaj bi ti naredil?”

“Mi bi jih tudi podjarmili in vladali nad njimi, gospod Raṭṭhapāla.”

“Veliki kralj, zaradi tega je Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, rekel: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nepopolno, ne nasiti, je suženj želje’. In ko sem vedel in videl in slišal to, sem odšel od doma v brezdomstvo.”

“To je osupljivo, gospod Raṭṭhapāla, to je neverjetno, kako dobro je to izrazil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen: ‘[Življenje v] kateremkoli svetu je nepopolno, ne nasiti, je suženj želje.’ Res je tako!”

42. To je bilo tisto, kar je rekel Raṭṭhapāla. In ko je povedal tisto, je še rekel:

“Vidim bogate ljudi v svetu, ki zaradi nevednosti
še niso odložili svojega zbranega bogastva.
Pohlepno kopičijo svoje bogastvo,
hrepenijo po še več užitkov.

Kralj, ki je podjarmil zemljo s silo
in vlada deželi do roba oceana,
je nezadovoljen z bližnjo morsko obalo
in si želi obrežja tam preko morja.

Tudi večina drugih ljudi, ne samo kralj,
se sreča ob smrti z nezmanjšanimi željami.
[Z načrti] še vedno neizpolnjenimi zapustijo truplo,
želje ostanejo nezadovoljene v svetu.

Njegovi sorodniki žalujejo, si pulijo lase
in jočejo: ‘Ojoj! Naš ljubljeni je mrtev!’
Telo odnesejo stran, zavito v mrtvaške prte,
ga postavijo na grmado in tam sežgejo.

Oblečen v mrtvaški prt zapusti svoje bogastvo,
zboden s koli on gori.
In ko je umrl, mu nihče od sorodnikov ali prijateljev
ne more ponuditi zatočišča in zavetja.

Dediči prevzemajo njegovo bogastvo
in to bitje nadaljuje v skladu s svojimi dejanji.
Ko umre, ga nič ne more slediti,
niti otrok niti žena niti bogastvo niti kraljevska posest.

Dolgoživost se ne pridobi z bogastvom,
niti blagostanje lahko prežene starost.
Kratko je to življenje, kot pravijo vsi modrijani,
večnosti ne pozna, le spremembo.

Bogat in reven bosta čutila dotik [smrti],
norec in modrijan bo to čutil prav tako.
Medtem ko neumnež obleži prizadet s svojo neumnostjo,
se modrijan ne bo niti stresel ob dotiku.

Boljša je modrost kot pa vsakršno bogastvo,
ker z modrostjo dosežeš končni cilj.
Ljudje iz nevednosti delajo zla dela,
ko ne dosežejo cilja, iz življenja v življenje.

Ko gre v maternico in do naslednjega sveta,
obnavlja zaporednih rojstev tok.
Drugi z malo modrosti mu verjame,
in tudi gre do maternice in naslednjega sveta.

Kot ropar ujet pri vlomu
trpi zaradi zlega dejanja svojega,
tudi ljudje po smrti, v naslednjem svetu,
trpijo zaradi svojih zlih dejanj.

Užitki, sladki, očarljivi,
na mnogo različnih načinov zmotijo srce.
Ko vidim nevarnost v teh čutnosti vezeh,
o kralj, meništvo jaz izberem.

Kakor sadeži padejo z drevesa, tako tudi ljudje,
oboji, mladi in stari, padejo, ko se zlomi to telo.
Tudi to sem videl, o kralj, in sem odšel od doma.
Bolj varno je asketovo življenje.