(MN 81) Ghaṭikāra Sutta – Lončar Ghaṭikāra

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi skupaj z veliko skupnostjo menihov potoval med Kosalanci.

2. Na določenem mestu ob glavni cesti se je Blaženi nasmehnil. Častiti Ᾱnanda je pomislil: “Kaj je razlog, kaj je vzrok za nasmeh Blaženega? Tathāgate se ne smejijo brez razloga.” Uredil si je svoje zgornje oblačilo na eno rame, iztegnil svoje roke v ponižen pozdrav proti Blaženem in ga vprašal: “Častiti gospod, kaj je razlog, kaj je vzrok za nasmeh Blaženega? Tathāgate se ne smejijo brez razloga.”

3. “Nekoč, Ᾱnanda, je bilo na tem prostoru cvetoče in živahno trgovsko mesto z imenom Vebhalinga, z mnogo prebivalci in polno ljudi. Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, je živel blizu trgovskega mesta Vebhalinga. Dejansko je tukaj Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, imel svoj samostan. Bilo je tukaj, da je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, prebival in svetoval skupnosti menihov.”

4. Častiti Ᾱnanda je razgrnil svoje štirikrat prepognjeno iz krp sešito ogrinjalo in rekel Blaženemu: “Potem, častiti gospod, naj Blaženi sede. Tako bo ta prostor uporabljen od dveh dovršenih, popolno prebujenih.”

Blaženi je sedel na sedež, ki je bil pripravljen in nagovoril častitega Ᾱnando:

5. “Nekoč, Ᾱnanda, je bilo na tem prostoru cvetoče in živahno trgovsko mesto z imenom Vebhalinga, z mnogo prebivalci in polno ljudi. Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, je živel blizu trgovskega mesta Vebhalinga. Bilo je tukaj, dejansko, da je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, imel svoj samostan. Bilo je tukaj, dejansko, da je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, tukaj prebival in svetoval skupnosti menihov.

6. V Vebhalingi je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, imel za podpornika, za svojega glavnega podpornika lončarja z imenom Ghaṭikāra. Lončar Ghaṭikāra je imel za prijatelja, za tesnega prijatelja, brahmanskega mladeniča z imenom Džotipāla.

(OBISKATI POPOLNEGA IN POPOLNO PREBUJENEGA)

Nekega dne je lončar Ghaṭikāra nagovoril brahmanskega mladeniča Džotipāla: ‘Dragi moj Džotipāla, pojdiva in obiščiva Blaženega Kassapo, popolnega in popolno prebujenega. Menim, da je dobro videti Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.’ Brahmanski mladenič Džotipāla je odvrnil: ‘Dovolj, dragi moj Ghaṭikāra, zakaj naj obiščeva tega gologlavega asketa?’

V drugo in v tretje je lončar Ghaṭikāra rekel: ‘Dragi moj Džotipāla, pojdiva in obiščiva Blaženega Kassapo, popolnega in popolno prebujenega. Menim, da je dobro videti Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.’ In v drugo in v tretje je brahmanski mladenič Džotipāla odgovoril: ‘Dovolj, dragi moj Ghaṭikāra, kakšen je smisel videti tega gologlavega asketa?’ - ‘Potem, dragi moj Džotipāla, vzemiva umivalno gobo in milo in se greva kopat v reko.’ - ‘No, prav,’ je odgovoril Džotipāla.

7. Tako sta lončar Ghaṭikāra in brahmanski mladenič Džotipāla vzela umivalno gobo in milo in se odšla kopat v reko. Potem je Ghaṭikāra rekel Džotipālu: ‘Dragi moj Džotipāla, samostan Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega je v bližini. Pojdiva in obiščiva Blaženega Kassapo, popolnega in popolno prebujenega. Menim, da je dobro videti Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.’ Džotipāla je odgovoril: ‘Dovolj, dragi moj Ghaṭikāra, kakšen je smisel videti tega gologlavega asketa?’

V drugo in v tretje je lončar Ghaṭikāra rekel: ‘Dragi moj Džotipāla, samostan Blaženega Kassape … ’ In v drugo in v tretje je brahmanski mladenič Džotipāla odgovoril: ‘Dovolj, dragi moj Ghaṭikāra, kakšen je smisel videti tega gologlavega asketa?’

8. Potem je lončar Ghaṭikāra zgrabil brahmanskega mladeniča Džotipāla za pas in rekel: ‘Dragi moj Džotipāla, čisto blizu je samostan Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega. Pojdiva in obiščiva Blaženega Kassapo, popolnega in popolno prebujenega. Menim, da je dobro videti Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.’ Potem si je brahmanski mladenič Džotipāla odpel svoj pas in rekel: ‘Dovolj, dragi moj Ghaṭikāra, kakšen je smisel videti tega gologlavega asketa?’

9. Ko si je brahmanski mladenič Džotipāla umil svojo glavo, ga je lončar Ghaṭikāra zgrabil za lase in rekel:[1] ‘Dragi moj Džotipāla, čisto blizu je samostan Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega. Pojdiva in obiščiva Blaženega Kassapo, popolnega in popolno prebujenega. Menim, da je dobro videti Blaženega, popolnega in popolno prebujenega.’

Brahmanski mladenič Džotipāla je pomislil: ‘To je osupljivo, to je neverjetno, da si me ta lončar Ghaṭikāra, ki je manjvrednega rojstva, dovoli zgrabiti za lase potem ko sva si umila glavi! Gotovo to ne more biti enostavna zadeva.’ In je rekel lončarju Ghaṭikāru: ‘Tako daleč greš, dragi moj Ghaṭikāra?’ - ‘Tako daleč grem, dragi moj Džotipāla, ker tako močno mislim, da je dobro videti tega Blaženega, popolnega in popolno prebujenega!’ - ‘Potem, dragi moj Ghaṭikāra, me spusti. Pojdiva in ga obiščiva.’

10. Tako sta lončar Ghaṭikāra in brahmanski mladenič Džotipāla odšla do Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega. Ghaṭikāra je, ko ga je pozdravil, sedel ob stran, Džotipāla pa je izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je tudi on sedel ob stran. Ghaṭikāra je potem rekel Blaženemu Kassapi, popolnemu in popolno prebujenemu: ‘Častiti gospod, to je brahmanski mladenič Džotipāla, moj prijatelj, moj tesen prijatelj. Naj ga Blaženi uči Dhammo.’

In Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, je poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil lončarja Ghaṭikāra in brahmanskega mladeniča Džotipāla z razlago Dhamme. Na koncu razlage, ko sta bila navdušena in vesela besed Blaženega Kassape, sta se dvignila iz svojih sedežev in ko sta se poklonila Blaženemu Kassapi, popolnemu in popolno prebujenemu, sta ga z njune desne strani zapustila.

(ODHOD NAPREJ IN POMENIŠENJE)

11. Potem je Džotipāla vprašal Ghaṭikāra: ‘Sedaj, ko si slišal to Dhammo, dragi moj Ghaṭikāra, zakaj ne greš naprej od doma v brezdomstvo?’ - Dragi moj Džotipāla, ali ne veš, da vzdržujem svoje slepe in ostarele starše?’ - ‘Potem, dragi moj Ghaṭikāra, bom jaz šel naprej od doma v brezdomstvo.’

12. Lončar Ghaṭikāra in brahmanski mladenič Džotipāla sta potem odšla do Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega. Ko sta ga pozdravila, sta sedla ob stran in lončar Ghaṭikāra je rekel Blaženemu Kassapi, popolnemu in popolno prebujenemu: ‘Častiti gospod, to je brahmanski mladenič Džotipāla, moj prijatelj, moj tesen prijatelj. Naj ga Blaženi sprejme.’ In brahmanski mladenič Džotipāla je bil sprejet od Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega in je prejel popolno sprejetost.

13. Ne dolgo zatem, ko je brahmanski mladenič Džotipāla prejel popolno sprejetost, pol meseca zatem, ko je prejel popolno sprejetost, se je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, mudil pri Vebhalingi tako dolgo kot je hotel, nakar se je odpravil na pot proti Varanasiju. Potoval je po etapah in končno prispel v Varanasi. Tam je živel v Jelenjem parku v Isipatani.

(OBISK KRALJA)

14. Kralj Kāsija, Kikī, je slišal: ‘Kaže, da je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, prispel v Varanasi in živi v Jelenjem parku v Isipatani.’ Pripravil je več kočij, se vzpel na eno od njih in se odpeljal iz Varanasija z vsem kraljevsko slovesnim sprevodom z namenom, da vidi Blaženega Kassapo, popolnega in popolno prebujenega. Peljal se je tako daleč, kot je bilo to po cesti mogoče, potem pa je sestopil iz svoje kočije in odšel naprej peš do Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega. Ko ga je pozdravil, je sedel ob stran in Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, je poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil kralja Kāsija, Kikīja, z razlago Dhamme.

15. Na koncu razlage je kralj Kāsija, Kikī, rekel: ‘Častiti gospod, naj se Blaženi skupaj s skupnostjo menihov strinja in jutri sprejme hrano od mene.’ In Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen je to sprejel s tišino. Vedoč, da je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, to sprejel, se je dvignil iz svojega sedeža in ko se mu je poklonil, ga je obhodil s svoje desne in odšel.

16. Ko se je končala noč, je kralj Kāsija, Kikī, pripravil različne vrste dobre hrane v svojem bivališču – rdeči riž, ki je bil shranjen v snopu z izločenimi temnimi zrni, skupaj z mnogimi omakami in kariji – in naznanil Blaženemu Kassapi, popolnemu in popolno prebujenemu: ‘Čas je, častiti gospod, hrana je pripravljena.’

17. Ko je bilo jutro, se je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo, in odšel s skupnostjo menihov v bivališče kralja Kāsija, Kikīja, in sedel na pripravljen sedež. Potem je s svojimi lastnimi rokami kralj Kāsija, Kikī, postregel in zadovoljil skupnost menihov, ki jo je vodil Buddha, z različnimi vrstami dobre hrane. Ko je Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, pojedel in odložil svojo skledo, je kralj Kāsija, Kikī, zavzel nižji sedež, sedel ob stran in rekel: ‘Častiti gospod, naj Blaženi sprejme moje bivališče za deževni umik v Varanasiju. Povabilo velja tudi za skupnost menihov.’ - ‘Dovolj, kralj, moje bivališče za deževni umik je že zagotovljeno.’

V drugo in v tretje je kralj Kāsija, Kikī, rekel: ‘Častiti gospod, naj Blaženi sprejme moje bivališče za deževni umik v Varanasiju. Povabilo velja tudi za skupnost menihov.’ - ‘Nehajte, kralj, moje bivališče za deževni umik je že zagotovljeno.’

Kralj je pomislil: ‘Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, ne sprejme mojega povabila glede bivališča za deževni umik v Varanasiju,’ in je bil zelo razočaran in žalosten.

(PODPORNIK)

18. Potem je rekel: ‘Častiti gospod, ali imaš boljšega podpornika kot sem jaz?’ - ‘Imam, veliki kralj. Tam je trgovsko mesto Vebhalinga, kjer živi lončar po imenu Ghaṭikāra. On je moj podpornik, moj glavni podpornik. Sedaj ti, veliki kralj, misliš: “Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, ne sprejme mojega bivališča za deževni umik v Varanasiju,” in ti si bil zelo razočaran in žalosten, toda lončar Ghaṭikāra ni in ne bo. Lončar Ghaṭikāra je šel po zatočišče k Buddhi, Dhammi in Sanghi. Vzdrži se ubijanja živih bitij, jemanja tega kar ni dano, napačnega ravnanja v spolnosti, napačnega govora, vina, žganih pijač in opojnih substanc, kar je osnova nemarnosti. Ima popolno zaupanje v Buddho, Dhammo in Sangho in ima vrline, ki jih ljubijo plemeniti. Je brez dvoma o neprijetnosti, o izvoru neprijetnosti, o prenehanju neprijetnosti in o poti, ki vodi do prenehanja neprijetnosti. Hrani se le v enem delu dneva, je v celibatu, kreposten, dobrega značaja. Odložil je dragulje in zlato, opustil zlato in denar. Ne koplje po tleh za glino s krampom ali s svojimi lastnimi rokami. Kar je ostalo na obrežjih ali kar so izkopale podgane, pripelje domov na vozu in ko napravi lonec, pravi: “Naj vsakdo, ki mu je všeč, položi vanj nekaj izbranega riža ali izbranega fižola ali izbrane leče in naj vzame, karkoli mu je všeč.” Podpira svoje slepe in ostarele starše. Ker je uničil petih pripadnosti nižjemu svetu je on ta, ki se bo spontano ponovno pojavil [v Čistem bivališču] in bo tam dosegel končno ugasnitev, ne da bi se kdaj vrnil iz tistega sveta.

19. ‘Nekoč, ko sem živel v Vebhalingu, bilo je jutro, sem se oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo, in odšel do staršev lončarja Ghaṭikāra in jih vprašal: “Kam je odšel lončar?” - “Častiti gospod, tvoj podpornik je šel ven, toda vzemi riž iz kotla in omako iz posode za omako in jej.”

To sem naredil in odšel. Potem je lončar Ghaṭikāra prišel do svojih staršev in jih vprašal: “Kdo je vzel riž iz kotla in omako iz posode za omako, to pojedel in odšel?” - “Dragi moj, to je napravil Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen.”

Lončar Ghaṭikāra je pomislil: “To je dobiček zame, to je velik dobiček zame, da se Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen, tako zanaša name!” In navdušenje in sreča ga nista zapustila pol meseca ali njegovih staršev en teden.

20. Ob drugi priložnosti, ko sem živel v Vebhalingu, sem se zjutraj oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo, in odšel k staršem lončarja Ghaṭikāra in jih vprašal: “ Kam je odšel lončar?” - “Častiti gospod, tvoj podpornik je šel ven, toda vzemi kašo iz posode in omako iz posode za omake in jej.”

To sem naredil in odšel. Potem je lončar Ghaṭikāra odšel do svojih staršev in jih vprašal: “Kdo je vzel kašo iz posode in omako iz posode za omako, to pojedel in odšel?” - “Dragi moj, to je napravil Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen.”

Lončar Ghaṭikāra je pomislil: “To je dobiček zame, to je velik dobiček zame, da ima Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen tako zaupanje vame!” In navdušenje in sreča ga nista zapustila pol meseca ali njegovih staršev en teden.

21. Ob drugi priložnosti, ko sem živel v Vebhalingu, je puščala streha moje koče. Nagovoril sem menihe: “Pojdite menihi in poiščite, če je kaj slame v hiši lončarja Ghaṭikāra.” - “Častiti gospod, v hiši lončarja Ghaṭikāra ni slame, slama je na strehi njegove delavnice.” - “Pojdite menihi in odstranite slamo s strehe delavnice lončarja Ghaṭikāra.”

Tako so napravili. Potem so starši lončarja Ghaṭikāra vprašali menihe: “Kdo je odstranil slamo s strehe delavnice?” - “Sestra, streha koče Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega pušča.” - “Vzemite slamo, častiti gospodje, vzemite jo in bodite blagoslovljeni!”

Potem je lončar Ghaṭikāra odšel do svojih staršev in jih vprašal: “Kdo je odstranil slamo iz strehe delavnice?” - “Menihi, dragi moj. Koča Blaženega Kassape, popolnega in popolno prebujenega je puščala.”

Lončar Ghaṭikāra je pomislil: “To je dobiček zame, to je velik dobiček zame, da ima Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen tako zaupanje vame!” In navdušenje in sreča ga nista zapustila pol meseca ali njegovih staršev za en teden. Potem je streha delavnice ostala tri mesece z nebom kot streho, pa vendar dež ni prišel vanjo. Takšen je lončar Ghaṭikāra.’

‘To je dobiček za lončarja Ghaṭikāra, to je velik dobiček zanj, da Blaženi Kassapa, popoln in popolno prebujen tako zaupa vanj.’

22. Potem je kralj Kāsija, Kikī, odposlal lončarju Ghaṭikāru petsto vozov rdečega riža zvezanega v snope, in tudi material za omako, ki gre zraven. Kraljevi ljudje so odšli do lončarja Ghaṭikāra in mu rekli: ‘Častiti gospod, tam je petsto vozov rdečega riža zvezanega v snope, in tudi material za omako, ki gre zraven. To ti je poslal kralj Kāsija, Kikī, prosim sprejmi to.’ - ‘Kralj je zelo zaposlen in ima mnogo dela. Jaz imam dovolj. Naj bo to za samega kralja.’

23. Sedaj, Ᾱnanda, lahko si misliš: ‘Seveda, nekdo drugi je ob tej priliki bil brahmanski mladenič Džotipāla.’ Toda tega ne bi smeli jemati tako. Ob tej priliki sem jaz bil brahmnski mladenič Džotipāla.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

Opombe

---