(MN 77) Mahāsakuludayi Sutta – Veliko učenje Sakuludāyinu

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rājagahu v Bambusovem gaju, v Veveričjem zatočišču.

2. Ob tej priložnosti so bili številni zelo znani popotniki v Petelinjem zatočišču, v parku popotnikov – to so bili Annabhāra, Varadhara in popotnik Sakuludāyin, kakor tudi drugi zelo znani popotniki.

3. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo skledo in zunanjo oblačilo in odšel v Rājagah po miloščino. Potem je pomislil: “Saj je vendar prezgodaj, da grem po miloščino v Rājagah. Kaj če grem do popotnika Sakuludāyina v Petelinje zatočišče, v park popotnikov.”

4. Blaženi je nato odšel do Petelinjega zatočišča, v park popotnikov. Takrat je popotnik Sakuludāyin sedel z veliko skupino popotnikov, ki so delali nemir in se glasno in hrupno pogovarjali o veliko posvetnih stvareh, kot je o kraljih, o visoki družbi, ministrih, armadah, nevarnostih, bitkah, hrani, pijači, obleki, posteljah, cvetnih vencih, parfumih, sorodnikih, vozilih, vaseh, mestih, mestnih okoliših, deželah, ženskah, junakih, ulicah, izvirih, mrtvih, malenkostih, o izvoru sveta, izvoru morja, če so stvari tako ali niso tako. Takrat je popotnik Sakuludāyin zagledal Blaženega prihajati v daljavi. Ko ga je zagledal, je umiril svojo skupino: “Gospodje, bodite tiho; gospodje ne delajte hrupa. Prihaja samotar Gotama. Ta častiti ima rad tišino in priporoča tišino. Če bo našel našo skupino v tišini, bo morda pomislil, da se nam pridruži.” Potem so popotniki utihnili.

5. Blaženi je prišel do popotnika Sakuludāyina, ki mu je rekel: “Naj Blaženi pride, častiti gospod! Pozdrav Blaženem! Dolgo tega je, kar je Blaženi našel priložnost priti sem. Naj Blaženi sede; ta sedež je pripravljen.”

Blaženi je sedel na pripravljen sedež in popotnik Sakuludāyin je izbral nižji sedež in sedel na stran.

Ko je tako naredil, ga je Blaženi vprašal: “Zaradi kakšne razprave sedite skupaj tukaj in sedaj Udāyin? In kakšna je bila vaša razprava, ki je bila prekinjena?”

6. “Častiti gospod, pustimo razpravo, zaradi katere sedimo zdaj tukaj. Blaženi lahko o njej sliši kasneje. V zadnjih dneh, častiti gospod, ko so se samotarji in brahmini različnih sekt zbrali in sedijo skupaj v dvorani za razprave, se je pojavila sledeča tema: ‘To je dobiček za ljudi iz Anga in Magadha, to je velik dobiček za ljudi iz Anga in Magadha, da so ti samotarji in brahmini, vodje redov, vodje skupin, učitelji skupin, zelo znani in slavni ustanovitelji sekt, ki jih mnogi imajo za svetnike, prišli preživeti deževno obdobje v Rājagah. Tam je Pūraṇna Kassapa, vodja reda, vodja skupine, učitelj skupine, zelo znan in slaven ustanovitelj sekte, ki ga mnogi imajo za svetnika: on je prišel preživeti deževno obdobje v Rājagah. Tam je tudi Makkhali Gosāla … Ajita Kesakambalin … Pakudha Kaccāyana … Sañjaya Belaṭṭhiputta … Nigaṇṭh Nātaputta, vodja reda, vodja skupine, učitelj skupine, zelo znan in slaven ustanovitelj sekte, ki ga mnogi imajo za svetnika: tudi on je prišel preživeti deževno obdobje v Rājagah. Tam je tudi samotar Gotama, vodja reda, vodja skupine, učitelj skupine, zelo znan in slaven ustanovitelj sekte, ki ga mnogi imajo za svetnika: tudi on je prišel preživeti deževno obdobje v Rājagah. Med temi cenjenimi samotarji in brahmini, vodji redov … ki jih mnogi imajo kot svetnike, kdo je spoštovan, cenjen, čaščen in občudovan od svojih učencev? In kako, ko ga spoštujejo in cenijo, ti živijo v odvisnosti od njega?’ Nato so nekateri rekli: ‘Ta Pūraṇa Kassapa je vodja reda … ki ga mnogi imajo za svetnika, pa vendar ni spoštovan, cenjen, čaščen in občudovan od svojih učencev, niti njegovi učenci ne živijo v odvisnosti od njega, ga spoštujejo in cenijo. Enkrat je Pūraṇa Kassapa učil svojo Dhammo zboru nekaj sto privržencev. Takrat se je oglasil neki njegov učenec: “Gospodje, ne vprašajte Pūraṇa Kassape tega vprašanja. On tega ne ve. Mi vemo. Vprašajte nas to vprašanje. Mi vam bomo odgovorili, gospodje.” Zgodilo se je, da Pūraṇa Kassapa ni mogel priti do besede, čeprav je mahal z rokama in kričal: “Bodite tiho, gospodje, ne delajte hrupa, gospodje. Oni ne sprašujejo vas, gospodje. Oni sprašujejo nas. Mi jim bomo odgovorili.” Resnično, mnogo njegovih učencev ga je zapustilo, ko so zavrnili njegovo učenje: “Ti ne razumeš te Dhamme in discipline. Jaz razumem to Dhammo in disciplino. Kako lahko razumeš to Dhammo in disciplino? Tvoja pot je napačna. Moja pot je pravilna. Jaz sem dosleden. Ti nisi dosleden. Kar bi moral reči najprej, si rekel nazadnje. Kar bi moral reči nazadnje, si rekel najprej. Kar si tako skrbno premislil, je bilo obrnjeno odznotraj navzven. Tvoje učenje je zavrnjeno. Napačno si ga dokazal. Pojdi in se bolje nauči ali se osvobodi, če se lahko!” Tako Pūraṇa Kassapa ni spoštovan, cenjen, čaščen in občudovan od svojih učencev, niti njegovi učenci ne živijo v odvisnosti od njega, ga ne spoštujejo in cenijo. Resnično, on prezira prezir, ki ga kažejo do njegove Dhamme.’

 In nekateri so rekli: ‘Ta Makkhali Gosāla … ta Ajita Kesakambalin … ta Pakudha Kaccāyana … ta Sañjaya Belaṭṭhiputta … ta Nigaṇṭha Nātaputta je vodja reda … [toda on] ni spoštovan, cenjen, čaščen in občudovan od svojih učencev, niti njegovi učenci ne živijo v odvisnosti od njega, ga spoštujejo in cenijo. Resnično, on je prezrt s prezirom, ki ga kažejo do njegove Dhamme.’

In nekateri so rekli: ‘Ta samotar Gotama je vodja reda, vodja skupine, učitelj skupine, zelo znan in slaven ustanovitelj sekte, ki ga mnogi imajo za svetnika. On je spoštovan, cenjen, čaščen in občudovan od svojih učencev in njegovi učenci živijo v odvisnosti od njega, ga spoštujejo in cenijo. Enkrat je samotar Gotama učil svojo Dhammo zbor nekaj sto privržencev in neki njegov učenec je zakašljal, da si očisti grlo. Eden od njegovih tovarišev v posvečenem življenju ga je dregnil s kolenom: “Bodi tiho, častiti gospod, ne delaj hrupa; Blaženi, učitelj, nas uči Dhammo.” Ko je samotar Gotama učil Dhammo zbor nekaj sto privržencev, ob tej priložnosti ni bilo slišati zvoka njegovih učencev, ki bi kašljali ali si čistili svoja grla. Potem se ta velika skupnost postavi v pričakovanje: “Naj slišimo Blaženega učiti Dhammo.” Prav tako, kot bi človek na križišču iztisnil čisti med in bi se velika skupina ljudi postavila v pozo pričakovanja, tako je tudi, ko samotar Gotama poučuje Dhammo skupnosti nekaj sto privržencev. Ob tej priložnosti ni zvokov kašljanja ali čiščenja grl teh učencev. Kajti tako velika skupnost je v pozi pričakovanja: “ Naj slišimo Blaženega učiti Dhammo.” In tudi tisti učenci, ki začnejo prepir s svojimi tovariši v posvečenem življenju in opustijo vadbo, da bi se vrnili v navadno življenje – tudi ti hvalijo mojstra in Dhammo in sangho; oni krivijo sebe namesto drugih, rekoč: “Mi nismo bili srečni, mi imamo malo zaslug; čeprav smo odšli naprej v brezdomstvo, v tako dobro razglašeno Dhammo, nismo bili sposobni živeti popolno in čisto posvečeno življenje do konca življenja.” Ko postanejo obiskovalci samostanov ali laični privrženci, se zavežejo in spoštujejo pet pravil. Tako je samotar Gotama spoštovan, cenjen, čaščen in občudovan od svojih učencev in njegovi učenci živijo v odvisnosti od njega, ga spoštujejo in cenijo.’ ”

7. “Toda, Udāyin, koliko kvalitet vidiš v meni, zaradi katerih me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo?”

8. “Častiti gospod, jaz vidim pet kvalitet v Blaženem, zaradi katerih ga njegovi učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od njega, ga spoštujejo in cenijo. Katerih pet? Najprej, častiti gospod, Blaženi malo je in priporoča malo jesti; to vidim kot prvo kvaliteto Blaženega, zaradi katere ga njegovi učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo, in živijo v odvisnosti od njega, ga spoštujejo in cenijo. Spet, častiti gospod, Blaženi je zadovoljen s katerokoli vrsto obleke in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto obleke; to vidim kot drugo kvaliteto Blaženega … Spet, častiti gospod, Blaženi je zadovoljen s katerokoli vrsto podarjene hrane in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto podarjene hrane; to vidim kot tretjo kvaliteto Blaženega … Spet, častiti gospod, Blaženi je zadovoljen s katerimkoli počivališčem in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto počivališča; to vidim kot četrto kvaliteto Blaženega … Spet, častiti gospod, Blaženi je samotarski in priporoča samoto; to vidim kot peto kvaliteto Blaženega … Častiti gospod, to je pet kvalitet, ki jih vidim v Blaženim, zaradi katerih ga njegovi učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od njega, ga spoštujejo in cenijo.”

9. “Predpostavimo, Udāyin, da me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo z mislijo: ‘Samotar Gotama malo je in priporoča malo jesti.’ Sedaj, tam so moji učenci, ki živijo od čajne skodelice ali pol čajne skodelice hrane, bilva[1] sadeža ali od količine polovice bilva sadeža, medtem ko sam včasih pojem celotno vsebino svoje sklede za miloščino ali celo še več. Tako, če me moji učenci spoštujejo – z mislijo: ‘Samotar Gotama malo je in priporoča malo jesti,’ potem naj ti moji učenci, ki živijo od čajne skodelice hrane … naj me ne spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo zaradi te kvalitete, niti naj ne živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo.

Predpostavimo, Udāyin, da me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo, z mislijo: ‘Samotar Gotama je zadovoljen s katerokoli vrsto obleke in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto obleke.’ Sedaj, tam so moji učenci, ki nosijo zavrženo obleko, nosijo groba oblačila; zbirajo krpe iz mrtvašnic, iz smetišč ali delavnic, jih sešijejo skupaj in jih nosijo. Toda jaz včasih nosim oblačila, ki so mi jih podarili gospodarji, oblačila, ki so tako fina, da je v primerjavi z njim las od buče grob. Tako, če me moji učenci spoštujejo … z mislijo: ‘Samotar Gotama je zadovoljen s katerokoli vrsto obleke in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto obleke,’ potem naj ti moji učenci, ki nosijo zavrženo obleko, nosijo groba oblačila … naj me ne spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo zaradi te kvalitete, niti naj ne živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo.

Predpostavimo, Udāyin, da me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo, z mislijo: ‘Samotar Gotama je zadovoljen s katerokoli vrsto podarjene hrane in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto podarjene hrane.’ Sedaj, tam so moji učenci, ki jedo miloščino, ki gredo na nepretrgano hojo za miloščino od hiše do hiše, ki uživajo v zbiranju svoje hrane; ko vstopijo med hiše, se ne bodo strinjali niti s povabilom, da sedejo. Toda, jaz včasih jem kot povabljen obroke hrane po izbiri,011 z rižem in mnogimi omakami in kariji. Tako, če me moji učenci spoštujejo …z mislijo: ‘Samotar Gotama je zadovoljen s katerokoli vrsto podarjene hrane in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto podarjene hrane,’ potem naj ti moji učenci, ki so jedci podarjene hrane … naj me ne spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo zaradi te kvalitete, niti naj ne živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo.

Predpostavimo, Udāyin, da me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo, z mislijo: ‘Samotar Gotama je zadovoljen s katerokoli vrsto počivališča in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto počivališča.’ Sedaj, tam so moji učenci, ki bivajo pod drevesi in bivajo pod milim nebom, ki ne uporabljajo strehe osem mesecev [na leto], medtem ko jaz včasih živim v dvorcih, ometanih znotraj in zunaj, zaščitenimi pred vetrom, z vrati zavarovanimi z zapahi, z zaprtimi okni. Tako, če me moji učenci spoštujejo … z mislijo: ‘Samotar Gotama je zadovoljen s katerokoli vrsto počivališča in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto počivališča,’ potem naj ti moji učenci, ki bivajo pod drevesi in bivajo pod milim nebom … naj me ne spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo zaradi te kvalitete, niti naj ne živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo.

Predpostavimo, Udāyin, da me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo, z mislijo: ‘Samotar Gotama je samotarski in priporoča samoto.’ Sedaj, tam so moji učenci, ki živijo v gozdu, živijo v odročnih počivališčih, ki živijo umaknjeni v počivališčih v odročnih goščavah pragozda in se vračajo v sangho enkrat vsake pol meseca zaradi recitacije Patimokkhe. Toda jaz včasih živim obkrožen z menihi in nunami, z moškimi in ženskimi laičnimi privrženci, s kralji in kraljevimi ministri, z vodji drugih sekt in njihovimi učenci. Tako, če me moji učenci spoštujejo … z mislijo: ‘Samotar Gotama je osamljen in priporoča samoto,’ potem naj ti moji učenci, ki živijo v gozdu … naj me ne spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo zaradi te kvalitete, niti naj ne živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo. Tako, Udāyin, ni zaradi teh pet kvalitet, da me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo, živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo.

10. Vendar, Udāyin, obstaja pet drugih kvalitet, zaradi katerih me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo. Katerih pet?

(I. VIŠJA KREPOST)

11. Tako, Udāyin, moji učenci me cenijo zaradi višje kreposti: ‘Samotar Gotama je kreposten, on ima vrhunski skupek kreposti.’ To je prva kvaliteta, zaradi katere me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo.

(II. ZNANJE IN VIZIJA)

12. Spet, Udāyin, moji učenci me cenijo zaradi mojega odličnega znanja in vizije: ‘Ko samotar Gotama reče “jaz vem,” on resnično ve; ko reče “jaz vidim” on resnično vidi. Samotar Gotama uči Dhammo skozi direktno znanje, ne brez direktnega znanja; on uči Dhammo na osnovi védenja, ne brez védenja; on uči Dhammo na prepričljiv način in ne na neprepričljiv način.’ To je druga kvaliteta, zaradi katere me moji učenci spoštujejo …

(III. VIŠJA MODROST)

13. Spet, Udāyin, moji učenci me cenijo zaradi višje modrosti: ‘Samotar Gotama je moder; on ima vrhovni skupek modrosti. Nemogoče je, da on ne bi predvidel bodoče smeri učenja[2] ali da ne bi bil sposoben ovreči z razlogi trenutnih naukov drugih.’ Kaj misliš, Udāyin? Bi me moji učenci, ko bi to vedeli in videli, prekinili in me zmotili?” - “Ne, častiti gospod.” - “Jaz ne pričakujem navodil od svojih učencev; vedno so moji učenci tisti, ki pričakujejo navodila od mene. To je tretja kvaliteta, zaradi katere me moji učenci spoštujejo …

(IV. ŠTIRI PLEMENITE RESNICE)

14. Spet, Udāyin, ko so se moji učenci srečali s trpljenjem in postali žrtve trpljenja, plen trpljenja, so prišli k meni in me vprašali o plemeniti resnici o trpljenju. Tako vprašan, sem jim razložil plemenito resnico o trpljenju in zadovoljil njihov um z mojo razlago. Vprašali so me o plemeniti resnici o izvoru trpljenja … o plemeniti resnici o prenehanju trpljenja … o plemeniti resnici o poti, ki vodi do prenehanja trpljenja. Ko sem bil vprašan, sem jim razložil plemenito resnico o poti, ki vodi do prenehanja trpljenja in sem zadovoljil njihov um z mojo razlago. To je četrta kvaliteta, zaradi katere me moji učenci spoštujejo …

(V. NAČIN, KAKO RAZVITI DOBRA STANJA)

(1. Štiri osnovanja pozornosti)

15. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako razviti štiri osnovanja pozornosti. Tako menih biva v opazovanju telesa kot telesa, vneto, popolnoma zavesten in pozoren odloži pohlep in obžalovanje za ta svet. On biva v opazovanju občutkov kot občutkov … On biva v opazovanju uma kot uma… On biva v opazovanju pojavov kot pojavov, vneto, popolnoma zavesten in pozoren odloži pohlep in obžalovanje za ta svet. In na ta način mnogi moji učenci  bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(2. Štiri prave vrste prizadevanja)

16. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako razviti štiri prave vrste prizadevanja. Tako menih prebudi vnemo po nenastajanju nenastalih zlih slabih stanj in napravi napor, vzbudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. On prebudi vnemo po opuščanju zlih slabih stanj … On prebudi vnemo po nastajanju nenastalih dobrih stanj … On prebudi vnemo po nadaljevanju, neizginjanju, okrepitvi, povečanju in izpolnitvi z razvojem nastalih dobrih stanj, in napravi napor, vzbudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. In na ta način mnogi moji učenci  bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(3. Štiri osnove duhovne moči)

17. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako razviti štiri osnove duhovne moči. Tako menih razvije osnovo za duhovno moč, ki jo sestavlja zbranost zaradi vneme in odločno prizadevanje. On razvije osnovo za duhovno moč, ki jo sestavlja zbranost zaradi energije in odločno prizadevanje. On razvije osnovo za duhovno moč, ki jo sestavlja zbranost zaradi  uma in odločno prizadevanje. On razvije osnovo za duhovno moč, ki jo sestavlja zbranost zaradi raziskovanja in odločno prizadevanje. In na ta način mnogi moji učenci  bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(4. Pet sposobnosti)

18. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako razviti pet duhovnih sposobnosti. Tako menih razvije sposobnost vere, ki vodi do miru, vodi do razsvetljenja. On razvije sposobnost vztrajnosti … sposobnost pozornosti … sposobnost zbranosti … sposobnost modrosti, ki vodi do miru, vodi do razsvetljenja. In na ta način mnogi moji učenci  bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(5. Pet moči)

19. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako razviti pet moči. Tako menih razvije moč vere, kar vodi do miru, vodi do razsvetljenja. On razvije moč vztrajnosti … moč pozornosti … moč zbranosti … moč modrosti, kar vodi do miru, vodi do razsvetljenja. In na ta način mnogi moji učenci  bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(6. Sedem dejavnikov razsvetljenja)

20. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako razviti sedem dejavnikov razsvetljenja. Tako menih razvije pozornost kot dejavnik razsvetljenja, ki je podprt s samoto, razstrastenjem in prenehanjem in privede do opustitve. On razvije raziskovanje stanj kot dejavnik razsvetljenja … energičnost kot dejavnik razsvetljenja … navdušenost kot dejavnik razsvetljenja … mirnost kot dejavnik razsvetljenja … zbranost kot dejavnik razsvetljenja … mirnodušnost kot dejavnik razsvetljenja, ki je podprt s samoto, razstrastenjem in prenehanjem in privede do opustitve. In na ta način mnogi moji učenci b bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(7. Plemenita osmeročlena pot)

21. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako razviti Plemenito osmeročleno pot. Tako menih razvije pravilni pogled, pravilni namen, pravilni govor, pravilno dejanje, pravilni način preživljanja, pravilni napor, pravilno pozornost in pravilno zbranost. In na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(8. Osem osvoboditev)

22. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako razviti osem osvoboditev. Ker si iz snovne tvorbe, vidiš tvorbe: to je prva osvoboditev. Ne zaznavati tvorbe notranje, vidiš tvorbo zunanje: to je druga osvoboditev. Ko si odločen samo za lepo: to je tretja osvoboditev. S popolnim premaganjem zaznave tvorbe, z izginotjem zaznav čutnega učinka, z nepozornostjo na zaznave različnosti, zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ vstopiš in bivaš v osnovi neskončnega prostora: to je četrta osvoboditev. S popolnim premaganjem osnove neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘zavedanje je neskončno,’ vstopiš in bivaš v osnovi neskončnega zavedanja: to je peta osvoboditev. S popolnim premaganjem osnove neskončnega zavedanja, zavedajoč se ‘tam je nič,’ vstopiš in bivaš v osnovi ničnosti: to je šesta osvoboditev. S popolnim premaganjem osnove ničnosti, vstopiš in bivaš v osnovi niti zaznave niti nezaznave: to je sedma osvoboditev. S popolnim premaganjem osnove zaznave niti nezaznave, vstopiš in bivaš v prenehanju zaznave in čutenja: to je osma osvoboditev. In na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(9. Osem osnov za preseganje)

23. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako razviti osem osnov za preseganje. Z zaznavanjem snovi znotraj sebe, vidiš snovi zunanje, omejene, lepe in grde; z preseganjem njih, razumeš: Jaz vem, jaz vidim.’ To je prva osnova za preseganje. Z zaznavanjem  snovi znotraj sebe, vidiš snovi zunanje, neizmerne, lepe in grde; s preseganjem njih, razumeš: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je druga osnova za preseganje. Z nezaznavanjem  snovi znotraj sebe, vidiš  snovi zunanje, omejene, lepe in grde; s preseganjem njih, razumeš: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je tretja osnova za preseganje. Z nezaznavanjem  snovi znotraj sebe, vidiš  snovi zunanje, neizmerne, lepe in grde; s preseganjem njih, razumeš: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je četrta osnova za preseganje. Z nezaznavanjem  snovi znotraj sebe, vidiš  snovi zunanje, modre, iz modre barve, modre na izgled, z modrim sijem. Tako kot cvet lanu, ki je moder, modre barve, modrega videza, z modrim sijem, ali tako kot benareška tkanina, zglajena po obeh straneh, ki je modra, modre barve, modrega videza, z modrim sijem; tako tudi, z nerazumevanjem tvorbe znotraj sebe, vidiš tvorbe zunanje … z modrim sijem; s preseganjem njih, razumeš: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je peta osnova za preseganje. Z nezaznavanjem  snovi znotraj sebe, vidiš  snovi zunanje, rumeno, rumene barve, rumenega videza, z rumenim sijem. Tako kot cvet kannikara, ki je rumen, rumene barve, rumenega videza, z rumenim sijem, ali tako kot benareška tkanina zglajena po obeh straneh, ki je rumena, rumene barve, rumenega videza, z rumenim sijem; tako tudi, z nezaznavanjem  snovi znotraj sebe, vidiš snovi zunanje … z rumenim sijem; s preseganjem njih, razumeš: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je šesta osnova za preseganje. Z nezaznavanjem snovi znotraj sebe, vidiš snovi zunanje, rdeče, rdeče barve, rdečega izgleda, z rdečim sijem. Tako kot cvet hibiskusa, ki je rdeč, rdeče barve, rdečega videza, z rdečim sijem, ali tako kot benareška tkanina, zglajena po obeh straneh, ki je rdeča, rdeče barve, rdečega videza, z rdečim sijem; tako tudi, z nezaznavanjem snovi znotraj sebe, vidiš snovi zunanje … z rdečim sijem; s preseganjem njih, razumeš: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je sedma osnova za preseganje. Z nezaznavanjem snovi znotraj sebe, vidiš snovi zunanje, bele, bele barve, belega videza, z belim sijem. Tako kot zvezda jutranjica, ki je bela, bele barve, belega videza, z belim sijem, ali tako kot benareška krpa, zglajena po obeh straneh, ki je bela, bele barve, belega videza, z belim sijem; tako tudi, nezaznavanjem snovi znotraj sebe, vidiš snovi zunanje … z belim sijem; s preseganjem njih, razumeš: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je osma osnova za preseganje. In na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(10. Deset kasi)

24. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako razviti deset kasiṇskih osnov.[3] Eden opazuje zemeljsko kasiṇo zgoraj, spodaj in popreko, nedeljeno in neizmerno. Drugi opazuje vodno kasiṇo … Drugi opazuje kasiṇo ognja … Drugi opazuje kasiṇo zraka … Drugi opazuje modro kasiṇo … Drugi opazuje rumeno kasiṇo … Drugi opazuje rdečo kasiṇo … Drugi opazuje belo kasiṇo … Drugi opazuje kasiṇo prostora … Drugi opazuje kasiṇo zavedanja zgoraj, spodaj in popreko, nedeljeno in neizmerno. In na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(11. Štiri jhāne)

25. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako razviti štiri jhāne. Tako, popolnoma odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi jhāni, kar spremljata misel in razmišljanje, ter prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz osame. On napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz osame preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz osame.[4] Prav tako kot spreten kopališki mojster ali njegov pomočnik nasuje kopalni prašek v kovinsko skodelo in ga vztrajno škropi z vodo, ga gnete, dokler vlaga ne omoči narejene krogle iz kopalnega praška, se vpije in kroglo prežme znotraj in zunaj, vendar ne preveč, da iz krogle ne kaplja; tako tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz osame preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz osame.

26. Spet, z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in prebiva v drugi jhāni, v kateri doseže samozaupanje in enotnost uma, brez misli in razmišljanja, s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojeni iz zbranosti. On s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojeni iz zbranosti preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz zbranosti. Prav tako kot jezero, v katerem vode privrejo od spodaj navzgor in nima dotoka iz vzhoda, zahoda, severa ali juga in ga ne polni deževnica iz nalivov, hladen izvir vode v jezeru povzroči, da hladna voda preplavi, prepoji, napolni in prežme jezero, tako da ni dela celotnega jezera, ki ni prežet s hladno vodo; tako tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, rojena iz zbranosti preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, rojenima iz zbranosti.

27. Spet, z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, menih biva v mirnodušnosti in pozoren in popolnoma zavesten, še vedno čuti prijetnost s telesom, on vstopi in biva v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘Prijetno živi ta, ki je mirnodušen in pozoren.’ On napravi, da zadovoljstvo osvobojeno prijetnosti preplavi, prepoji, napolni in prežme telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega z zadovoljstvom, osvobojenim prijetnosti. Prav tako kot so v ribniku modri ali beli ali rdeči lokvanji, nekateri lokvanji, ki so vzniknili in rasli v vodi, potopljeni v vodo, ne da bi pokukali iz nje in jih hladna voda preplavi, prepoji, napolni in prežme njihove vrhove in njihove korenine, tako da ni dela vseh teh lokvanjev, ki ga hladna voda ne prežema; tako tudi menih napravi, da zadovoljstvo osvobojeno prijetnosti preplavi, prepoji, napolni in prežme telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega z zadovoljstvom, osvobojenim prijetnosti.

28. Spet, z opustitvijo užitka in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in bridkosti, menih vstopi in biva v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. On sedi prežemajoč to telo s čistim, jasnim umom, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s čistim, jasnim umom. Prav tako kot bi človek sedel pokrit od glave navzdol z belo krpo, tako da ne bi bilo dela njegovega celotnega telesa nepokritega z belo krpo; tako tudi menih sedi prežemajoč telo s čistim, jasnim umom, tako da ni dela njegovega telesa neprežetega s čistim, jasnim umom. Ko vztraja tako prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju; z njihovo opustitvijo postane njegov um notranje umirjen, utišan, pripeljan do enosti in zbran. In na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(12. Znanje vpogleda)

29. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako razumeti:[5] ‘To moje telo, narejeno iz snovi, sestavljeno iz štirih velikih elementov, ustvarjeno z materjo in očetom, in zgrajeno iz kuhanega riža in kaše, podvrženo nestalnosti, da se obrabi in iztroši, razpade in razkroji, in to moje zavedanje je podprto z njim in povezano z njim.’ Predpostavimo čudoviti dragulj iz berila, ki je kot iz najčistejše vode, ki ima osem ploskev, je dobro rezan, čist in bister, ki ima vse dobre kvalitete, in skozi njega napeto modro, rumeno, rdečo, belo ali rjavo nit. Potem bi ga človek z dobrim vidom vzel v roko in ga pregledal: ‘To je čudoviti berilov dragulj, ki je kot iz najčistejše vode, ki ima osem ploskev, je dobro rezan, čist in bister, ki ima vse dobre kvalitete, in skozi njega je napeta modra, rumena, rdeča, bela ali rjava nit.’ Tako tudi, jaz sem razglasil svojim učencem način, kako to razumeti: ‘To moje telo … podvrženo nestalnosti, da se obrabi in iztroši, razpade in razkroji, in to moje zavedanje je podprto z njim in povezano z njim.’ In na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(13. Telo narejeno z umom)

30. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako ustvariti iz tega telesa drugo telo, ki ima obliko, ima um, z vsemi svojimi udi, ki mu ne manjka nobena sposobnost. Prav tako, kot bi človek iztrgal trs iz njegovega stebla in pomislil: ‘To je steblo, to je trs; steblo je eno, trs je drugo; iz stebla je bil iztrgan trs’; ali tako, kot bi človek izpulil meč iz nožnice in pomislil: ‘To je meč, to je nožnica; meč je eno, nožnica drugo; iz nožnice je bil meč izpuljen’; ali tako, kot bi človek potegnil kačo iz njene kože in pomislil: ‘To je kača, to je njena koža; kača je eno, koža je drugo; iz te kože je bila kača izpuljena.’ Tako tudi, sem svojim učencem razglasil način, da ustvarijo iz tega telesa drugo telo, ki ima obliko, narejeno z umom, z vsemi svojimi udi, ki mu ne manjka sposobnosti. In na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(14. Vrste nadnaravne moči)

31. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako uporabljati različne vrste nadnaravnih moči: iz enega postanejo mnogi; iz mnogih postanejo eden; pojavijo se in izginejo; gredo neovirano skozi zidove, skozi zaprte prostore, skozi gore, kakor tudi skozi prostor; potopijo se v zemljo in pridejo iz nje kakor bi bila voda; hodijo po vodi, ne da bi se vanjo potopili, kakor da bi to bila zemlja; sedeč križem nog potujejo v prostoru kakor ptice; s svojimi rokami se dotaknejo in udarijo ob luno in sonce, ki sta tako močna in mogočna; mojstrstvo s telesom uporabljajo celo tako daleč, kot je Brahmov svet. Tako, kot spreten lončar ali njegov vajenec lahko ustvari in izoblikuje iz dobro pripravljene gline kakršnokoli obliko lonca si želi; ali tako, kot spreten rezbar slonove kosti ali njegov vajenec lahko ustvari in oblikuje iz dobro pripravljene slonove kosti kakršnokoli umetniško delo iz slonove kosti si želi; ali tako, kot spreten zlatar ali njegov vajenec lahko ustvari in oblikuje iz dobro pripravljenega zlata kakršnokoli umetniško delo iz zlata si želi; tako tudi, sem razglasil svojim učencem način kako uporabljati različne vrste nadnaravne moči … mojstrstvo s telesom uporabljajo celo tako daleč, kot je Brahmov svet. In na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

 (15. Božansko uho)

32. Spet, Udāyin svojim učencem sem razglasil način, s katerim z božanskim ušesom, ki je prečiščeno in presega človeškega slišijo obe vrsti zvokov, božanske in človeške, ki so tako daleč, kot blizu. Prav tako kot močan trobentač lahko igra tako naglas, da se sliši brez težav v štiri četrti; tako tudi, sem svojim učencem razglasil način, s katerim z božanskim ušesom … tako daleč, kot blizu. In na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

 (16. Razumevanje uma drugih)

33. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kako razumeti um drugih bitij, drugih oseb, tako da jih obdaš s svojim lastnim umom. Oni razumejo um, ki je napaden s poželenjem kot um, ki je napaden s poželenjem, in um, ki ni napaden s poželenjem kot nenapadenega s poželenjem; razumejo um napaden s sovraštvom kot napadenega s sovraštvom, in um, ki ni napaden s sovraštvom kot nenapadenega s sovraštvom; razumejo um napaden z zablodo kot napadenega z zablodo, in um, ki ni napaden z zablodo kot nenapadenega z zablodo; razumejo zožen um koz zožen in raztresen um kot raztresen; razumejo vzvišen um kot vzvišen in nevzvišen um kot nevzvišen; razumejo prekosljiv um kot prekosljiv in neprekosljiv um kot neprekosljiv; razumejo zbrani um kot zbrani in nezbrani um kot nezbrani; razumejo osvobojeni um kot osvobojeni in neosvobojeni um kot neosvobojeni. Prav tako kot moški ali ženska – mlada, mladostna in ljubiteljica okraskov – ob pogledu podobe njegovega ali njenega lastnega obraza v čistem, jasnem ogledalu ali v skledi čiste vode, bi vedel, če je tam pega: ‘Tam je pega,’ ali pa bi vedel, če tam ni pege: ‘Tam ni pege’; tako tudi, sem razglasil svojim učencem način razumeti … neosvobojeni um kot neosvobojeni. In na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

 (17. Spominjanje preteklih življenj)

34. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način spomniti se njihovih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega plemena, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem bil ponovno rojen kjerkoli; in tudi tam so mi dali ime bil sem iz tega plemena, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno rodil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. Prav tako kot človek lahko gre iz svoje lastne vasi v drugo vas in potem spet nazaj v svojo vas. On lahko pomisli: ‘Odšel sem iz svoje lastne vasi do tiste vasi in sem tam stal na tak način, sedel na tak način, govoril na tak način, bil tiho na tak način; in od te vasi sem odšel v tisto drugo vas in tam sem stal na takšen način … bil tiho na tak način; in iz tiste vasi sem prišel spet nazaj v svojo lastno vas.’ Tako tudi, sem razglasil svojim učencem način, kako se spomniti njihovih mnogoterih življenj … Tako se z njihovimi vidiki in posebnostmi oni spominjajo njihovih mnogoterih preteklih življenj. In na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

(18. Božansko oko)

35. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kjer z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeka, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno rodila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so z zlomom telesa, po smrti, ponovno rojena v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu z njihovimi dejanji.’ Tako kot če bi bile dve hiši z vrati in bi človek z dobrim vidom stal tam med njima in videl ljudi, ki vstopajo v hiši in prihajajo ven in gredo tja in nazaj. Tako tudi, sem proglasil svojim učencem način, kjer z božanskim očesom … Oni razumejo, kako bitja gredo svojo pot v skladu z njihovimi dejanji. In na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

 (19. Uničenje vplivov)

36. Spet, Udāyin, svojim učencem sem razglasil način, kjer z lastnim spoznanjem z neposrednim izkustvom v tem življenju, vstopim in ostanem v osvobojenosti uma in osvobojenosti z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov. Prav tako, kot če bi bilo jezero v gorski soteski, čisto, prozorno in nemoteno, tako da človek z dobrim vidom, ko stoji na bregu, lahko vidi školjke, gramoz in pesek, in tudi plitvine z ribami, ki plavajo in počivajo. Morda pomisli: ‘Tu je to jezero, čisto, prozorno in nemoteno, in tam so te školjke, gramoz in pesek, in tudi te plitvine z ribami, ki plavajo in počivajo.’ Tako tudi, sem proglasil svojim učencem način, s katerim z lastnim spoznanjem z neposrednim izkustvom v tem življenju, vstopim in ostanem v osvobojenosti uma in osvobojenosti z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov. In na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo neposrednega znanja.

37. To, Udāyin, je peta kvaliteta, zaradi katere me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo.

38. To, Udāyin, je pet kvalitet zaradi katerih me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Popotnik Udāyin je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe

[1] Op.p.: https://en.wikipedia.org/wiki/Aegle_marmelos

[2] Podrobno razloženo v MN 10. Prvih sedem skupin “dobrih stanj” (§§15-21) tvori sedemintrideset potrebščin za razsvetljenje (bodhipakkhiyā dhammā).

[3] Kasiṇa je predmet meditacije, ki izhaja iz fizične naprave, ki zagotavlja podporo za pridobitev notranje vizualiziranega znaka. Tako, na primer, se lahko disk narejen iz gline uporabi kot predmet za prakso zemeljske kasiṇe, vrč z vodo za prakticiranje vodne kasiṇe.

[4] Prispodoba za jhāne se tudi pojavi v MN 39, kot tudi prispodobe za zadnje tri tipe znanja v §§34-36.

[5] §§29-36 opiše osem vrst višjega znanja, ki so v Sāmaññaphala Sutti označene kot vzvišeni sadeži samotarstva.

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / september 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.