(MN 77) Mahāsakuludāyi Sutta – Dolgo učenje Sakuludāyī
1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Bambusovem gaju pri Rādžagahu, kjer so krmili veverice.
2. Takrat so se številni zelo znani popotniki nahajali v Parku popotnikov, v pavjem zatočišču, – to so bili Annabhāra, Varadhara in popotnik Sakuludāyī, kakor tudi drugi zelo znani popotniki.
3. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo skledo in zunanjo oblačilo in odšel v Rādžagah po miloščino. Takrat je pomislil: “Saj je vendar prezgodaj, da grem po miloščino v Rādžagah. Kaj če grem do popotnika Sakuludāyīja v Park popotnikov, v Petelinje zatočišče.”
4. Blaženi je nato odšel do Petelinjega zatočišča v Parku popotnikov. Takrat je popotnik Sakuludāyī sedel z veliko skupino popotnikov, ki so delali nemir in se glasno in hrupno pogovarjali o mnogih posvetnih stvareh, kot je o kraljih, o visoki družbi, ministrih, armadah, nevarnostih, bitkah, hrani, pijači, obleki, posteljah, cvetličnih vencih, parfumih, sorodnikih, vozilih, vaseh, mestih, mestnih okoliših, deželah, ženskah, junakih, ulicah, izvirih, mrtvih, malenkostih, o izvoru sveta, izvoru morja, če so stvari tako ali niso tako. Takrat je popotnik Sakuludāyī zagledal Blaženega prihajati v daljavi. Ko ga je zagledal, je umiril svojo skupino: “Gospodje, bodite tiho, gospodje ne delajte hrupa. Prihaja asket Gotama. Ta častiti ima rad tišino in priporoča tišino. Če bo našel našo skupino v tišini, bo morda pomislil, da se nam pridruži.” Potem so popotniki utihnili.
5. Blaženi je prišel do popotnika Sakuludāyīja, ki mu je rekel: “Naj Blaženi pride, častiti gospod! Pozdrav Blaženem! Dolgo tega je, kar je Blaženi našel priložnost priti sem. Naj Blaženi sede. Ta sedež je pripravljen.”
Blaženi je sedel na pripravljen sedež in popotnik Sakuludāyī je izbral nižji sedež in sedel ob stran.
Ko je tako naredil, ga je Blaženi vprašal: “Zaradi kakšne razprave sedite skupaj tukaj in sedaj Udāyi? In kakšna je bila vaša razprava, ki je bila prekinjena?”
6. “Častiti gospod, pustimo razpravo, zaradi katere sedimo zdaj tukaj. Blaženi lahko o njej sliši kasneje. V zadnjih dneh, častiti gospod, ko so se asketi in brahmani različnih sekt zbrali in sedijo skupaj v dvorani za razprave, se je pojavila sledeča tema: ‘To je dobiček za ljudi iz Ange in Magadhe, to je velik dobiček za ljudi iz Ange in Magadhe, da so ti asketi in brahmani, vodje redov, vodje skupin, učitelji skupin, zelo znani in slavni ustanovitelji sekt, ki jih mnogi imajo za svete može, prišli preživeti deževno obdobje v Rādžagah. Tam je Pūraṇa Kassapa, vodja reda, vodja skupine, učitelj skupine, zelo znan in slaven ustanovitelj sekte, ki ga mnogi imajo za svetega moža: prišel je preživeti deževno obdobje v Rādžagah. Tam je tudi Makkhali Gosāla … Adžita Kesakambala … Pakudha Kaccāyana … Sañdžaya Belaṭṭhiputta … džainist Nātaputta, vodja reda, vodja skupine, učitelj skupine, zelo znan in slaven ustanovitelj sekte, ki ga mnogi imajo za svetega moža. Tudi on je prišel preživeti deževno obdobje v Rādžagah. Tam je tudi asket Gotama, vodja reda, vodja skupine, učitelj skupine, zelo znan in slaven ustanovitelj sekte, ki ga mnogi imajo za svetega moža. Tudi on je prišel preživeti deževno obdobje v Rādžagah. Med temi cenjenimi asketi in brahmani, vodji redov … ki jih mnogi imajo za svete može, kdo je spoštovan, cenjen, čaščen in občudovan od svojih učencev? In kako, ko ga spoštujejo in cenijo, ti živijo v odvisnosti od njega?’ Nekateri so rekli: ‘Ta Pūraṇa Kassapa je vodja reda … ki ga mnogi imajo za svetega moža, pa vendar ni spoštovan, cenjen, čaščen in občudovan od svojih učencev, niti ga njegovi učenci, ki živijo v odvisnosti od njega, ne spoštujejo in ne cenijo. Enkrat je Pūraṇa Kassapa učil svojo Dhammo zboru nekaj sto privržencev. Takrat se je oglasil nek njegov učenec: “Gospodje, ne vprašajte Pūraṇa Kassape tega vprašanja. On tega ne ve. Mi vemo. Nas vprašajte. Mi vam bomo odgovorili, gospodje.” Zgodilo se je, da Pūraṇa Kassapa ni mogel priti do besede, čeprav je mahal z rokami in kričal: “Bodite tiho, gospodje, ne delajte hrupa, gospodje. Oni ne sprašujejo vas, gospodje. Oni sprašujejo nas. Mi jim bomo odgovorili.” Resnično, mnogo njegovih učencev ga je zapustilo, ko so zavrnili njegovo učenje: “Ti ne razumeš te Dhamme in discipline. Jaz razumem to Dhammo in disciplino. Kako lahko razumeš to Dhammo in disciplino? Tvoja pot je napačna. Moja pot je pravilna. Jaz sem dosleden. Ti nisi dosleden. Kar bi moral reči najprej, si rekel nazadnje. Kar bi moral reči nazadnje, si rekel najprej. Kar si tako skrbno premislil, je bilo obrnjeno od znotraj navzven. Tvoje učenje je zavrnjeno. Napačno si ga dokazal. Pojdi in se bolje nauči ali pa se osvobodi, če se lahko!” Tako Pūraṇa Kassapa ni spoštovan, cenjen, čaščen in občudovan od svojih učencev, niti ga njegovi učenci, ki živijo v odvisnosti od njega ne spoštujejo in cenijo. Resnično, on je prezrt s prezirom, ki ga kažejo do njegove Dhamme.’
In nekateri so rekli: ‘Ta Makkhali Gosāla … ta Adžita Kesakambala … ta Pakudha Kaccāyana … ta Sañdžaya Belaṭṭhiputta … ta džainist Nātaputta je vodja reda … [toda on] ni spoštovan, cenjen, čaščen in občudovan od svojih učencev, niti ga njegovi učenci, ki živijo v odvisnosti od njega, ne spoštujejo in ne cenijo. Resnično, on je prezrt s prezirom, ki ga kažejo do njegove Dhamme.’
In nekateri so rekli: ‘Ta asket Gotama je vodja reda, vodja skupine, učitelj skupine, zelo znan in slaven ustanovitelj sekte, ki ga mnogi imajo za svetega moža. On je spoštovan, cenjen, čaščen in občudovan od svojih učencev in njegovi učenci, ki živijo v odvisnosti od njega, ga spoštujejo in cenijo. Enkrat je asket Gotama učil svojo Dhammo skupini, v katerem je bilo nekaj sto privržencev in nek njegov učenec je zakašljal, da si očisti grlo. Eden od njegovih tovarišev v svetem življenju ga je dregnil s kolenom: “Bodi tiho, častiti gospod, ne delaj hrupa. Blaženi, učitelj, nas uči Dhammo.” Ko je asket Gotama učil Dhammo skupini nekaj sto privržencev, takrat ni bilo slišati zvoka njegovih učencev, ki bi kašljali ali si čistili svoja grla. Potem se ta velika skupina postavi v pričakovanje: “Naj slišimo Blaženega učiti Dhammo.” Prav tako kot bi človek na križišču cest iztisnil čisti med in bi se velika skupina ljudi postavila v pozo pričakovanja, tako je, ko asket Gotama poučuje Dhammo skupini nekaj sto privržencev. Takrat ni zvokov kašljanja ali čiščenja grl teh učencev, kajti tako velika skupina je v pozi pričakovanja: “Naj slišimo Blaženega učiti Dhammo.” In tudi tisti učenci, ki začnejo prepir s svojimi tovariši v svetem življenju in opustijo prakso, da bi se vrnili v navadno življenje – tudi ti hvalijo gospoda in Dhammo in Sangho. Oni krivijo sebe namesto drugih, rekoč: “Mi nismo bili srečni, mi imamo malo zaslug. Čeprav smo odšli naprej v brezdomstvo, v tako dobro razglašeno Dhammo, nismo bili sposobni živeti popolno in čisto sveto življenje do konca življenja.” Ko postanejo obiskovalci samostanov ali laični privrženci, se zavežejo in spoštujejo pet pravil. Tako je asket Gotama spoštovan, cenjen, čaščen in občudovan od svojih učencev in njegovi učenci, ki živijo v odvisnosti od njega, ga spoštujejo in cenijo.’”
7. “Toda, Udāyi, koliko kvalitet vidiš v meni, zaradi katerih me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in me ti, ki živijo v odvisnosti od mene, spoštujejo in cenijo?”
(PET MANJ POMEMBNIH KVALITET BLAŽENEGA)
8. “Častiti gospod, jaz vidim pet kvalitet v Blaženem, zaradi katerih ga njegovi učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in ti, ki živijo v odvisnosti od njega, spoštujejo in cenijo. Katerih pet? Najprej, častiti gospod, Blaženi malo jé in priporoča malo prehranjevanja. To vidim kot prvo kvaliteto Blaženega, zaradi katere ga njegovi učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in ti, ki živijo v odvisnosti od njega, spoštujejo in cenijo. Spet, častiti gospod, Blaženi je zadovoljen s katerokoli vrsto obleke in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto obleke. To vidim kot drugo kvaliteto Blaženega … Spet, častiti gospod, Blaženi je zadovoljen s katerokoli vrsto podarjene hrane in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto podarjene hrane. To vidim kot tretjo kvaliteto Blaženega … Spet, častiti gospod, Blaženi je zadovoljen s katerimkoli počivališčem in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto počivališča. To vidim kot četrto kvaliteto Blaženega … Spet, častiti gospod, Blaženi je asketski in priporoča samoto. To vidim kot peto kvaliteto Blaženega … Častiti gospod, to je pet kvalitet, ki jih vidim v Blaženem, zaradi katerih ga njegovi učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in ti, živijo v odvisnosti od njega, spoštujejo in cenijo.”
9. “Predpostavimo, Udāyi, da me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in ti, ki živijo v odvisnosti od mene, spoštujejo in cenijo z mislijo: ‘Asket Gotama malo jé in priporoča malo jesti.’ Sedaj, tam so moji učenci, ki živijo od čajne skodelice ali pol čajne skodelice hrane, sadeža varanaške kutine ali od polovice tega sadeža, medtem ko sam včasih pojem celotno vsebino svoje sklede za miloščino ali celo še več. Če me moji učenci spoštujejo z mislijo: ‘Asket Gotama malo jé in priporoča malo jesti,’ potem naj me ti moji učenci, ki živijo od čajne skodelice hrane … ne spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo zaradi te kvalitete, niti naj ne živijo v odvisnosti od mene in me spoštujejo in cenijo.
Predpostavimo, Udāyi, da me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo, z mislijo: ‘Asket Gotama je zadovoljen s katerokoli vrsto obleke in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto obleke.’ Sedaj, tam so moji učenci, ki nosijo zavrženo obleko, nosijo groba oblačila, zbirajo krpe iz mrtvašnic, iz smetišč ali delavnic, jih sešijejo skupaj in jih nosijo. Vendar, jaz včasih nosim oblačila, ki so mi jih podarili gospodarji, oblačila, ki so tako fina, da je v primerjavi z njim las od buče grob. Če me moji učenci spoštujejo … z mislijo: ‘Asket Gotama je zadovoljen s katerokoli vrsto obleke in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto obleke,’ potem naj me ti moji učenci, ki nosijo zavrženo obleko, nosijo groba oblačila … ne spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo zaradi te kvalitete, niti naj ne živijo v odvisnosti od mene in me spoštujejo in cenijo.
Predpostavimo, Udāyi, da me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo, z mislijo: ‘Asket Gotama je zadovoljen s katerokoli vrsto podarjene hrane in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto podarjene hrane.’ Sedaj, tam so moji učenci, ki jedo samo miloščino, ki gredo na nepretrgano hojo po miloščino od hiše do hiše, ki uživajo v zbiranju svoje hrane. Ko vstopijo med hiše, se ne bodo strinjali niti s povabilom, da sedejo. Vendar, jaz včasih jem povabljen na obroke hrane po izbiri, z rižem in mnogimi omakami in kariji. Če me moji učenci spoštujejo … z mislijo: ‘Asket Gotama je zadovoljen s katerokoli vrsto podarjene hrane in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto podarjene hrane,’ potem naj me ti moji učenci, ki so jedci podarjene hrane … ne spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo zaradi te kvalitete, niti naj ne živijo v odvisnosti od mene in me spoštujejo in cenijo.
Predpostavimo, Udāyi, da me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo, z mislijo: ‘Asket Gotama je zadovoljen s katerokoli vrsto počivališča in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto počivališča.’ Sedaj, tam so moji učenci, ki bivajo pod drevesi in bivajo pod milim nebom, ki ne uporabljajo strehe osem mesecev [na leto], medtem ko jaz včasih živim v dvorcih, ometanimi znotraj in zunaj, zaščitenimi pred vetrom, z vrati zavarovanimi z zapahi, z zaprtimi okni. Če me moji učenci spoštujejo … z mislijo: ‘Asket Gotama je zadovoljen s katerokoli vrsto počivališča in priporoča zadovoljstvo s katerokoli vrsto počivališča,’ potem naj me ti moji učenci, ki bivajo pod drevesi in bivajo pod milim nebom … ne spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo zaradi te kvalitete, niti naj ne živijo v odvisnosti od mene in me spoštujejo in cenijo.
Predpostavimo, Udāyi, da me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo, z mislijo: ‘Asket Gotama živi v osami in priporoča samoto.’ Sedaj, tam so moji učenci, ki živijo v gozdu, živijo v odročnih počivališčih, ki živijo umaknjeni v odročnih počivališčih v goščavah pragozda in se vračajo v meniško skupnost enkrat vsake pol meseca zaradi recitacije meniških pravil. Vendar, jaz včasih živim obkrožen z menihi in nunami, z moškimi in ženskimi laičnimi privrženci, s kralji in kraljevimi ministri, z vodji drugih sekt in njihovimi učenci. Če me moji učenci spoštujejo … z mislijo: ‘Asket Gotama živi v osami in priporoča samoto,’ potem naj me ti moji učenci, ki živijo v gozdu … ne spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo zaradi te kvalitete, niti naj ne živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo. Udāyi, ni zaradi teh petih kvalitet, da me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo, živijo v odvisnosti od mene in me spoštujejo in cenijo.
(PET POMEMBNIH KVALITET BLAŽENEGA)
10. Vendar, Udāyi, obstaja pet drugih kvalitet, zaradi katerih me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene in me spoštujejo in cenijo. Katerih pet?
11. Tako, Udāyi, moji učenci me cenijo zaradi velike kreposti: ‘Asket Gotama je kreposten, on ima agregat največje kreposti.’ To je prva kvaliteta, zaradi katere me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo in živijo v odvisnosti od mene in me spoštujejo in cenijo.
12. Spet, Udāyi, moji učenci me cenijo zaradi moje odlične vednosti in vizije: ‘Ko asket Gotama reče “jaz vem,” on resnično ve. Ko reče “jaz vidim” on resnično vidi. Asket Gotama uči Dhammo skozi direktno vednost, ne brez direktne vednosti. Dhammo uči na trdni osnovi, ne brez trdne osnove. Dhammo uči na prepričljiv način in ne na neprepričljiv način.’ To je druga kvaliteta, zaradi katere me moji učenci spoštujejo …
13. Spet, Udāyi, moji učenci me cenijo zaradi velike modrosti: ‘Asket Gotama je moder, ima agregat največje modrosti. Nemogoče je, da on ne bi predvidel bodoče smeri učenja ali da ne bi bil sposoben ovreči z razlogi sedanje nauke drugih.’ Kaj misliš, Udāyi? Bi me moji učenci, ko bi to vedeli in videli, prekinili in me zmotili?” - “Ne, častiti gospod.” - “Jaz ne pričakujem navodil od svojih učencev, vedno so moji učenci tisti, ki pričakujejo navodila od mene. To je tretja kvaliteta, zaradi katere me moji učenci spoštujejo …
14. Spet, Udāyi, ko so se moji učenci srečali z neprijetnostjo in postali žrtev neprijetnosti, plen neprijetnosti, so prišli k meni in me vprašali o Plemeniti resnici o neprijetnosti. Tako vprašan, sem jim razložil Plemenito resnico o neprijetnosti in zadovoljil njihovo srce z mojo razlago. Vprašali so me o Plemeniti resnici o izvoru neprijetnosti … o Plemeniti resnici o prenehanju neprijetnosti … o Plemeniti resnici o poti, ki vodi do prenehanja neprijetnosti. Ko sem bil vprašan, sem jim razložil Plemenito resnico o poti, ki vodi do prenehanja neprijetnosti in sem zadovoljil njihovo srce z mojo razlago. To je četrta kvaliteta, zaradi katere me moji učenci spoštujejo …
(RAZVOJ PETE KVALITETE)
15. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako razviti štiri področja pozornosti. Tako menih biva v opazovanju telesa v telesu, vneto, popolno premišljen in pozoren odloži pohlep in žalovanje za svetom. On biva v opazovanju občutkov v občutkih … On biva v opazovanju srca v srcu … On biva v opazovanju pojavov v pojavih, vneto, popolno premišljen in pozoren odloži pohlep in žalovanje za svetom. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
16. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako razviti štiri pravilna prizadevanja. Tako menih prebudi vnemo po nenastajanju nenastalih zlih slabih stanj in napravi napor, vzbudi energijo, uporabi svoje srce in si prizadeva. On prebudi vnemo po opuščanju zlih slabih stanj … On prebudi vnemo po nastajanju nenastalih dobrih stanj … On prebudi vnemo po nadaljevanju, neizginjanju, krepitvi, povečanju in izpolnitvi z razvojem nastalih dobrih stanj, in napravi napor, vzbudi energijo, uporabi svoje srce in si prizadeva. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
17. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako razviti štiri temelje za moč. Tako menih razvije temelj za moč, ki ga tvori zbranost zaradi vneme in odločnega prizadevanja. On razvije temelj za moč, ki ga tvori zbranost zaradi vztrajnosti in odločnega prizadevanja. On razvije temelj za moč, ki ga tvori zbranost zaradi razmisleka in odločnega prizadevanja. On razvije temelj za moč, ki ga tvori zbranost zaradi raziskovanja in odločnega prizadevanja. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
18. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako razviti pet sposobnosti. Tako menih razvije sposobnost zaupanja, ki vodi do miru, vodi do prebujenja. On razvije sposobnost vztrajnosti … sposobnost pozornosti … sposobnost zbranosti … sposobnost modrosti, ki vodi do miru, vodi do prebujenja. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
19. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako razviti pet moči. Tako menih razvije moč zaupanja, kar vodi do miru, vodi do prebujenja. On razvije moč vztrajnosti … moč pozornosti … moč zbranosti … moč modrosti, kar vodi do miru, vodi do prebujenja. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
20. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako razviti sedem dejavnikov prebujenja. Tako menih razvije pozornost kot dejavnik prebujenja, ki je podprt s samoto, razstrastenjem in prenehanjem in privede do opustitve. On razvije raziskovanje stanj kot dejavnik prebujenja … prizadevnost kot dejavnik prebujenja … radost kot dejavnik prebujenja … mirnost kot dejavnik prebujenja … zbranost kot dejavnik prebujenja … mirnodušnost kot dejavnik prebujenja, ki je podprt s samoto, razstrastenjem in prenehanjem in privede do opustitve. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
21. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako razviti Plemenito osemčleno pot. Tako menih razvije pravilen pogled, pravilno misel, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način življenja, pravilen napor, pravilno pozornost in pravilno zbranost. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
22. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako razviti osem osvoboditev. Je iz snovi in vidi snov: to je prva osvoboditev. Z nezaznavanjem snovi notranje, vidi snov zunanje: to je druga osvoboditev. Usmerjen je samo na lepoto: to je tretja osvoboditev. S popolnim premaganjem zaznav snovi, z izginotjem zaznav čutnih vplivov, z nepozornostjo na zaznave različnosti, zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ vstopi in biva v področju neskončnega prostora: to je četrta osvoboditev. S popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘zavest je neskončna,’ vstopi in biva v področju neskončne zavesti: to je peta osvoboditev. S popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se ‘tam ni nič,’ vstopi in biva v področju ničnosti: to je šesta osvoboditev. S popolnim obvladanjem področja ničnosti, vstopi in biva v področju niti zaznave niti nezaznave: to je sedma osvoboditev. S popolnim obvladanjem področja niti zaznave niti nezaznave, vstopi in biva v prenehanju zaznave in čutenja: to je osma osvoboditev. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
23. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako razviti osem področij za preseganje. Z zaznavanjem snovi notranje, vidi snovi zunanje, omejene, lepe in grde. S preseganjem tega, razume: Jaz vem, jaz vidim.’ To je prva osnova za preseganje. Z zaznavanjem snovi notranje, vidi snovi zunanje, neomejene, lepe in grde. S preseganjem tega, razume: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je druga osnova za preseganje. Z nezaznavanjem snovi notranje, vidi snovi zunanje, omejene, lepe in grde. S preseganjem tega, razume: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je tretja osnova za preseganje. Z nezaznavanjem snovi notranje, vidi snovi zunanje, neomejene, lepe in grde. S preseganjem tega, razume: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je četrta osnova za preseganje. Z nezaznavanjem snovi notranje, vidi snovi zunanje, modre, iz modre barve, modre na izgled, z modrim sijem. Tako kot cvet lanu, ki je moder, modre barve, modrega videza, z modrim sijem, ali tako kot varanaška tkanina, zglajena po obeh straneh, ki je modra, modre barve, modrega videza, z modrim sijem. Tako tudi z nerazumevanjem tvorbe notranje, vidi tvorbe zunanje … z modrim sijem. S preseganjem tega, razume: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je peta osnova za preseganje. Z nezaznavanjem snovi notranje, vidi snovi zunanje, rumeno, rumene barve, rumenega videza, z rumenim sijem. Tako kot cvet kannikara, ki je rumen, rumene barve, rumenega videza, z rumenim sijem, ali tako kot varanaška tkanina zglajena po obeh straneh, ki je rumena, rumene barve, rumenega videza, z rumenim sijem. Tako tudi z nezaznavanjem snovi notranje, vidi snovi zunanje … z rumenim sijem. S preseganjem tega, razume: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je šesta osnova za preseganje. Z nezaznavanjem snovi notranje, vidi snovi zunanje, rdeče, rdeče barve, rdečega izgleda, z rdečim sijem. Tako kot cvet hibiskusa, ki je rdeč, rdeče barve, rdečega videza, z rdečim sijem, ali tako kot varanaška tkanina, zglajena po obeh straneh, ki je rdeča, rdeče barve, rdečega videza, z rdečim sijem, tako z nezaznavanjem snovi notranje, vidi snovi zunanje … z rdečim sijem. S preseganjem tega, razume: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je sedma osnova za preseganje. Z nezaznavanjem snovi notranje, vidi snovi zunanje, bele, bele barve, belega videza, z belim sijem. Tako kot zvezda jutranjica, ki je bela, bele barve, belega videza, z belim sijem, ali tako kot varanaška tkanina, zglajena po obeh straneh, ki je bela, bele barve, belega videza, z belim sijem, tako z nezaznavanjem snovi notranje, vidi snovi zunanje … z belim sijem. S preseganjem tega, razume: ‘Jaz vem, jaz vidim.’ To je osma osnova za preseganje. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
24. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako razviti deset kasiṇskih področij. Eden opazuje zemeljsko kasiṇo zgoraj, spodaj in počez, nedeljeno in neizmerno. Drugi opazuje vodno kasiṇo … Drugi opazuje ognjeno kasiṇo … Drugi opazuje zračno kasiṇo… Drugi opazuje modro kasiṇo … Drugi opazuje rumeno kasiṇo … Drugi opazuje rdečo kasiṇo … Drugi opazuje belo kasiṇo … Drugi opazuje prostorsko kasiṇo … Drugi opazuje zavestno kasiṇo zgoraj, spodaj in poprek, nedeljeno in neizmerno. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
25. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako razviti štiri stopnje zbranosti. Popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. On napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz samote, preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz samote. Kot spreten kopališki mojster ali njegov pomočnik nasuje kopalni prašek v kovinsko skodelo in ga vztrajno škropi z vodo, ga gnete, dokler vlaga ne omoči narejene krogle iz kopalnega praška, se vpije in kroglo prežme znotraj in zunaj, vendar ne preveč, da iz krogle ne kaplja. Tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz samote, preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz samote.
26. Spet, z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja. S prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz zbranosti, preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz zbranosti. Kot v jezeru, v katerem vode privrejo od spodaj navzgor in nima dotoka iz vzhoda, zahoda, severa ali juga in ga ne polni deževnica iz nalivov, hladen izvir vode povzroči, da hladna voda preplavi, prepoji, napolni in prežme jezero, da ni dela celotnega jezera, ki ni prežet s hladno vodo. Tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, rojena iz zbranosti, preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, rojenima iz zbranosti.
27. Spet, ko izgine zadovoljstvo, menih vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjer je mirnodušen, pozoren in premišljen, in še vedno doživlja prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen in pozoren.’ On napravi, da zadovoljstvo osvobojeno prijetnosti, preplavi, prepoji, napolni in prežme telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega z zadovoljstvom, osvobojenim prijetnosti. Kot so v ribniku modri ali beli ali rdeči lokvanji, nekateri lokvanji, ki so vzniknili in rasli v vodi, potopljeni v vodo, ne da bi pokukali iz nje in jih hladna voda preplavi, prepoji, napolni in prežme njihove vrhove in njihove korenine, da ni dela vseh teh lokvanjev, ki ga hladna voda ne prežema. Tudi menih napravi, da zadovoljstvo osvobojeno prijetnosti, preplavi, prepoji, napolni in prežme telo, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega z zadovoljstvom, osvobojenim prijetnosti.
28. Spet, z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo. On sedi prežemajoč to telo s čistim, jasnim srcem, da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s čistim, jasnim srcem. Kot bi človek sedel pokrit od glave navzdol z belo tkanino, da ne bi bilo dela njegovega celotnega telesa nepokritega z belo tkanino. Tudi menih sedi prežemajoč telo s čistim, jasnim srcem, da ni dela njegovega telesa neprežetega s čistim, jasnim srcem. Ko vztraja prizadevno, goreče in odločno, so opuščeni njegovi spomini in namere, ki temeljijo na družinskem življenju. Z njihovo opustitvijo postane njegovo srce notranje umirjeno, utišano, pripeljano do enosti in zbrano. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
29. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako razumeti: ‘To moje telo, narejeno iz snovi, sestavljeno iz štirih velikih elementov, ustvarjeno z materjo in očetom in zgrajeno iz kuhanega riža in kaše, je podvrženo nestalnosti, da se obrabi in iztroši, razpade in razkroji, in ta moja zavest je podprta z njim in povezana z njim.’ Predpostavimo čudoviti dragulj iz berila, ki je kot iz najčistejše vode, ima osem ploskev, je dobro rezan, čist in bister, ima vse dobre kvalitete, in skozi njega napeto modro, rumeno, rdečo, belo ali rjavo nit. Človek z dobrim vidom bi ga vzel v roke in ga pregledal: ‘To je čudoviti berilov dragulj, ki je kot iz najčistejše vode, ki ima osem ploskev, je dobro rezan, čist in bister, ima vse dobre kvalitete, in skozi njega je napeta modra, rumena, rdeča, bela ali rjava nit.’ Tako sem svojim učencem razložil način, kako to razumeti: ‘To moje telo … podvrženo nestalnosti, da se obrabi in iztroši, razpade in razkroji, in ta moja zavest je podprta z njim in povezana z njim.’ Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
30. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako ustvariti iz tega telesa drugo telo, ki ima obliko, je narejeno z umom, z vsemi svojimi udi in mu ne manjka nobena sposobnost. Kot bi človek iztrgal trs iz njegovega stebla in pomislil: ‘To je steblo, to je trs. Steblo je eno, trs je drugo. Iz stebla je bil iztrgan trs’, ali, kot bi človek izpulil meč iz nožnice in pomislil: ‘To je meč, to je nožnica. Meč je eno, nožnica je drugo. Iz nožnice je bil meč izpuljen’, ali, kot bi človek potegnil kačo iz njene kože in pomislil: ‘To je kača, to je njena koža. Kača je eno, koža je drugo. Iz te kože je bila kača izpuljena.’ Tako sem svojim učencem razložil način, da ustvarijo iz tega telesa drugo telo, ki ima obliko, je narejeno z umom, z vsemi svojimi udi, ki mu ne manjka sposobnosti. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
31. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil načine, kako uporabljati različne vrste neobičajnih moči: iz enega jih nastane več. Iz mnogih nastane eden. Pojavi se in izgine. Gre neovirano skozi zidove, skozi zaprte prostore, skozi gore, kakor tudi skozi prostor. Potopi se in izide iz zemlje, kot bi bila to voda. Hodi po vodi, ne da bi se vanjo potopil, kot da bi bila to zemlja. Sedeč s prekrižanimi nogami, potuje v prostoru kot ptica. S svojimi rokami se dotakne in poboža luno in sonce, ki sta tako močna in mogočna. Obvlada svoje telo celo tako daleč, kot je svet Brahme. Kot spreten lončar ali njegov vajenec lahko ustvari in izoblikuje iz dobro pripravljene gline kakršnokoli obliko lonca si želi. Ali kot spreten rezbar slonove kosti ali njegov vajenec lahko ustvari in oblikuje iz dobro pripravljene slonove kosti kakršnokoli umetniško delo si želi. Ali kot spreten zlatar ali njegov vajenec lahko ustvari in oblikuje iz dobro pripravljenega zlata kakršnokoli umetniško delo si želi. Tako sem razložil svojim učencem način, kako uporabljati različne vrste moči … mojstrstvo s telesom uporabljajo celo tako daleč kot je Brahmov svet. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
32. Spet, Udāyi svojim učencem sem razložil način, s katerim s sposobnostjo božanskega ušesa, ki je prečiščeno in presega človeškega, slišijo obe vrsti zvokov, božanske in človeške, ki so tako daleč kot blizu. Kot močan trobentač lahko zatrobi tako naglas, da se sliši brez težav na štiri strani, tako sem svojim učencem razložil način, s katerim s sposobnostjo božanskega ušesa … tako daleč kot blizu. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
33. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako razumeti srce drugih bitij, drugih oseb, tako da jih obdaš s svojim lastnim srcem. Oni razumejo srce, ki je napadeno z željo kot srce napadeno z željo, in srce, ki ni napadeno z željo kot nenapadenega z željo. Razumejo srce, ki je napadeno s sovraštvom kot napadenega s sovraštvom, in srce, ki ni napadeno s sovraštvom kot nenapadenega s sovraštvom. Razumejo srce, ki je napadeno z zablodo kot napadenega z zablodo, in srce, ki ni napadeno z zablodo kot nenapadenega z zablodo. Razumejo stisnjeno srce kot stisnjeno in raztreseno srce kot raztresenega. Razumejo vzvišeno srce kot vzvišenega in nevzvišeno srce kot nevzvišenega. Razumejo prekosljivo srce kot prekosljivega in neprekosljivo srce kot neprekosljivo. Razumejo zbrano srce kot zbrano in nezbrano srce kot nezbrano. Razumejo osvobojeno srce kot osvobojeno in neosvobojeno srce kot neosvobojeno. Kot bi moški ali ženska – mlad, mladosten in ljubitelj okraskov – ob pogledu podobe njegovega ali njenega lastnega obraza v čistem, jasnem ogledalu ali v skledi čiste vode vedel, če je tam pega: ‘Tam je pega,’ ali pa bi vedel, če tam ni pege: ‘Tam ni pege’, tako sem razložil svojim učencem način razumeti … neosvobojeno srce kot neosvobojeno. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
34. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kako se spomniti svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomni svojih mnogoterih preteklih življenj. Prav tako kot človek lahko gre iz svoje lastne vasi v drugo vas in potem spet nazaj v svojo vas in lahko pomisli: ‘Odšel sem iz svoje lastne vasi do tiste vasi in sem tam stal na tak način, sedel na tak način, govoril na tak način, bil tiho na tak način. In od te vasi sem odšel v tisto drugo vas in tam sem stal na takšen način … bil tiho na tak način. In iz tiste vasi sem prišel spet nazaj v svojo lastno vas.’ Tako sem tudi razložil svojim učencem način, kako se spomniti svojih mnogoterih življenj … Tako se z njihovimi vidiki in posebnostmi oni spominjajo svojih mnogoterih preteklih življenj. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
35. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kjer z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista ugledna bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu z njihovimi dejanji.’ Prav tako kot če bi bile dve hiše z vrati in bi človek z dobrim vidom stal tam med njima in videl ljudi, ki vstopajo v hiši in prihajajo ven in gredo tja in nazaj. Tako sem tudi razložil svojim učencem način, kjer z božanskim očesom … Oni razumejo, kako bitja gredo svojo pot v skladu s svojimi dejanji. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
36. Spet, Udāyi, svojim učencem sem razložil način, kjer z lastnim spoznanjem z direktnim izkustvom v tem življenju, vstopim in ostanem v osvobojenosti srca in osvobojenosti z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov. Kot če bi bilo jezero v gorski soteski, čisto, prozorno in nevzburkano, da človek z dobrim vidom, ko stoji na bregu, lahko vidi školjke, gramoz in pesek in tudi plitvine z ribami, ki plavajo in počivajo. Morda pomisli: ‘Tu je to jezero, čisto, prozorno in nevzburkano, in tam so te školjke, gramoz in pesek, in tudi te plitvine z ribami, ki plavajo in počivajo.’ Tako sem tudi razložil svojim učencem način, s katerim z lastnim spoznanjem z direktnim izkustvom v tem življenju, vstopim in ostanem v osvobojenosti srca in osvobojenosti z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov. Na ta način mnogi moji učenci bivajo z doseženo popolnostjo in dovršitvijo direktne vednosti.
37. To, Udāyi, je peta kvaliteta, zaradi katere me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo. In ti, ki živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo.
38. To, Udāyi, je pet kvalitet zaradi katerih me moji učenci spoštujejo, cenijo, častijo in občudujejo. In ti, ki živijo v odvisnosti od mene, me spoštujejo in cenijo.”
To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Popotnik Sakuludāyī je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.
vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2024