(MN 76) Sandaka Sutta - Sandaki

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Kosambi v Ghositovem parku.

2. Ob tej priložnosti se je popotnik Sandaka nahajal v votlini pilakkhovega[1] drevesa z veliko skupino popotnikov.

3. Ko je bil večer, se je častiti Ᾱnanda dvignil iz meditacije in nagovoril menihe: “Pridite, prijatelji, pojdimo do ribnika Devakaṭa, da vidimo votlino.” - “Da, prijatelj,” so ti menihi odgovorili. Potem je častiti Ᾱnanda odšel do ribnika Devakaṭa, skupaj s številnimi menihi.

4. Ob tej priložnosti je popotnik Sandaka sedel z veliko skupino popotnikov, ki so delali direndaj, in se glasno in hrupno pogovarjali o veliko nepomembnih stvareh, kot je pogovor o kraljih, o visoki družbi, ministrih, armadah, nevarnostih, bitkah, hrani, pijači, obleki, posteljah, cvetnih vencih, parfumih, sorodnikih, vozilih, vaseh, mestih, mestnih okoliših, deželah, ženskah, junakih, ulicah, izvirih, mrtvih, malenkostih, o izvoru sveta, izvoru morja, če so stvari tako ali niso tako. Takrat je popotnik Sandaka zagledal častitega Ᾱnando prihajati v daljavi. Ko ga je zagledal, je umiril svojo družbo: “Gospodje, bodite tiho; gospodje ne delajte hrupa. Prihaja samotar Ᾱnanda, učenec samotarja Gotame, eden izmed učencev samotarja Gotame, ki so v Kosambīju. Ti častiti imajo radi tišino; so disciplinirani in tihi; priporočajo tišino. Če bo našel našo družbo v tišini, si bo morda premislil in se nam pridružil.” Potem so popotniki utihnili.

5. Častiti Ᾱnanda je prišel k popotniku Sandaki, ki mu je rekel: “Naj mojster Ᾱnanda pride! Pozdrav mojstru Ᾱnandi! Dolgo tega je, kar je mojster Ᾱnanda našel priložnost priti sem. Naj mojster Ᾱnanda sede; ta sedež je pripravljen.”

Častiti Ᾱnanda je sedel na pripravljen sedež in popotnik Sandaka je zavzel nižji sedež in sedel na stran. Ko je tako naredil, ga je častiti Ᾱnanda vprašal: “Zaradi kakšnega razprave sedite skupaj tukaj in sedaj, Sandaka? In kakšna je bila vaša razprava, ki je ostala nedokončana?”

“Mojster Ᾱnanda, pustite razpravo zaradi katere sedaj tukaj sedimo. Mojster Ᾱnanda lahko o njej sliši kasneje. Bilo bi dobro, če bi mojster Ᾱnanda podal govor o Dhammi, ki jo uči njegov učitelj.”

“Potem, Sandaka, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, gospod,” je odgovoril. Častiti Ᾱnanda je rekel:

6. “Sandaka, te štiri načine, po katerih se ne živi posvečenega življenja je razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen, in tudi štiri vrste posvečenega življenja brez utehe so bile razodete, v katerih modri človek zagotovo ne bi živel posvečenega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.”

“Toda, mojster Ᾱnanda, kateri so ti štirje načini, po katerih se ne živi posvečenega življenja, ki ga je objavil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen, v čemer modri človek sigurno ne bi živel posvečenega življenja, ali če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra?”

7. “Sandaka, neki učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Ničesar ni danega, ničesar podarjenega, ničesar žrtvovanega; ni sadeža ali rezultata dobrih in slabih dejanj; ni tega sveta, ni drugega sveta; ni matere, ni očeta; ni bitij, ki se spontano ponovno rodijo; ni dobrih in krepostnih samotarjev in brahminov v svetu, ki so se sami uresničili z neposrednim znanjem in razodevajo ta svet in drugi svet. Osebo sestavljajo štirje veliki elementi.[2] Ko umre, se zemlja povrne in gre nazaj k telesu zemlje, voda se povrne in gre nazaj k telesu vode, ogenj se povrne in gre nazaj k telesu ognja, zrak se povrne in gre nazaj k telesu zraka; sposobnosti so prenesene na prostor. [Štirje] ljudje z mrtvaškim odrom kot petim, odnesejo truplo. Pogrebni govori trajajo toliko časa kot upepelitev; kosti se pobelijo; goreče daritve končajo v pepelu. Dajanje je doktrina norcev. Ko kdorkoli ima doktrino, da obstaja [dajanje in podobno], je to prazno, lažna prtljaga. Norci in modreci so podobno odrezani in uničeni z razkrojem telesa; po smrti ne obstajajo.’

8. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “Ničesar ni danega … po smrti ne obstajajo.” Če so besede tega dobrega učitelja resnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] s tem, da ne delam [tega], tukaj sem živel [posvečeno življenje] s tem, da [ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba sva dosegla enakost, vendar ne rečem, da sva oba odrezana in uničena z razkrojem telesa, da po smrti ne bomo obstajali. Toda, to je preveč za tega dobrega učitelja, da bo nag, da bo obrit, da si prizadeva sedeti s prekrižanimi nogami in da si izpuli lase in brado, ker jaz, ki živim v hiši polni otrok, ki uporabljam benaresovo sandalovino, ki nosim cvetlične vence, dišave in mazila in sprejmem zlato in srebro, bom dozorel v točno isto destinacijo, v isto bodočo smer, kot pri tem dobrem učitelju. Kaj naj jaz vem in vidim, da bi živel posvečeno življenje pod tem učiteljem?’ Tako, ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

9. To je prvi način, na katerega se ne živi posvečenega življenja, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen, v čemer modri človek zagotovo ne bi živel posvečenega življenja, ali če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.

10. Spet, Sandaka, neki učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati, ko nekdo pohablja ali pripravi druge pohabljati, ko nekdo muči ali pripravi druge mučiti, ko nekdo zadaja gorje ali pripravi druge zadajati gorje, ko nekdo zatira ali pripravi druge zatirati, ko nekdo zastrašuje ali pripravi druge zastraševati, ko nekdo ubija živa bitja, vzame kar mu ni dano, vdira v hiše, ropa bogastvo, vlamlja, postavlja zasede po cestah, zapeljuje žene drugih, širi laži – ta, ki tako dela, ne dela nobenega zla. Če s kolesom, polnim ostrih rezil, nekdo spravi živa bitja na tej zemlji v maso mesa, v en kup mesa, zaradi tega ne bo zla in ne bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob južnem bregu Gangesa in ubijal in klal, pohabljal in pripravil druge, da pohabljajo, mučijo in pripravil druge da mučijo, zaradi tega ne bo zla in ne bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob severnem bregu Gangesa in dajal darila in pripravil druge, da dajejo darila, daroval in pripravil druge da darujejo, zaradi tega ne bi bilo nobene zasluge in ne bi bil rezultat zasluga. Z dajanjem, s krotenjem sebe, z odrekanjem, z govorjenjem resnice, ni zasluge in rezultat ne bo zasluga.’

11. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “Ko nekdo deluje … ni zasluge in rezultat ni zasluga.” Če so besede tega dobrega učitelja resnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] ker ne delam [tega], tukaj sem živel [posvečeno življenje] s tem, da [ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba sva dosegla enakost, vendar ne rečem, če karkoli oba [od naju] delava, ni narejeno nobeno zlo. Toda to je preveč za tega dobrega učitelja … Kaj naj jaz vem in vidim, da bi živel posvečeno življenje pod tem učiteljem?’ Tako, ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti

12. To je drugi način, na katerega se ne živi posvečenega življenja, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen …

13. Spet, Sandaka, neki učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Ni vzroka ali pogoja za onečaščenje bitij[3]; bitja se onečastijo brez vzroka ali pogoja. Ni vzroka ali pogoja za očiščenje bitij; bitja so očiščena brez vzroka ali pogoja. Ni moči, ne energije, ne človeške moči, ne človeške vzdržnosti. Vsa bitja, vse žive stvari, vsi ljudje, vse duše so brez oblasti, moči in energije; oblikovane z usodo, okoliščinami in naravo, one doživljajo prijetnost in bolečino v šestih skupinah.’

14. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “ Ni vzroka … v šestih skupinah.” Če so besede tega dobrega učitelja resnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] ker ne delam [tega], tukaj sem živel [posvečeno življenje] s tem, da [ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba sva dosegla enakost, vendar ne rečem, da bova oba prečiščena brez vzroka ali pogoja. Toda to je preveč za tega dobrega učitelja … Kaj naj jaz vem in vidim, da bi živel posvečeno življenje pod tem učiteljem?’ Tako, ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

15. To je tretji način, na katerega se ne živi posvečenega življenja, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen …

16. Spet, Sandaka, neki učitelj ima tak nauk in pogled:[4] ‘Obstaja sedem teles, ki so nenarejena, nerojena, neustvarjena, brez stvarnika, neplodna, stojijo kot vrhovi gora, stojijo kot stebri. Ona se ne gibljejo ali spremenijo ali ovirajo ena drugo. Nobeno ni sposobno [vzbuditi] prijetnost ali bolečino ali prijetnost-in-bolečino v drugem. Katerih je teh sedem? To so zemeljsko telo, vodno telo, ognjeno telo, zračno telo, prijetnost, bolečina in duša kot sedmo. Teh sedem teles je nenarejenih … Tam ni morilca, ni klavca, ni poslušalca, ni govornika, ni spoznavalca, ni zaupnika. Celo tisti, ki odrežejo nekomu glavo z ostrim mečem ne odvzamejo nobenemu življenja; meč samo preide skozi prostor med sedmimi telesi. Obstaja milijon štiristo tisoč glavnih vrst stvarjenj in šest tisoč vrst in šeststo vrst; obstaja petsto vrst dejanj in pet vrst dejanj in tri vrste dejanj in dejanje in polovično dejanje; obstaja dvainšestdeset načinov, dvainšestdeset pod eonov, šest razredov, osem nivojev ljudi, štiri tisoč devetsto vrst načinov preživljanja, devetinštirideset vrst popotnikov, štiri tisoč devetsto bivališč kač, dva tisoč vrst sposobnosti, tri tisoč peklov, šestintrideset elementov prahu, sedem dojemanj ploditev, sedem nedojemanj ploditev, sedem breznožničnih ploditev, sedem vrst bogov, sedem vrst ljudi, sedem vrst demonov, sedem jezer, sedem vozlov, sedem vrst prepadov, sedemsto vrst prepadov, sedem vrst sanj, sedemsto vrst sanj; in obstaja osem milijonov štiristo tisoč velikih eonov v čemer bodo, s tekom in potovanjem skozi kroge ponovnih rojstev, oboji norci in modreci, naredili konec trpljenju. Ni ničesar od tega: “S to krepostjo ali izvajanjem obredov ali asketizmom ali s posvečenim življenjem bom napravil, da nedozorelo dejanje dozori ali uniči dozorelo dejanje, ko se to zgodi.” Prijetnost in bolečina sta odmerjeni. Krog ponovnih rojstev je omejen, ni njegovega krajšanja ali podaljševanja, ne njegovega povečevanja ali zmanjševanja. Prav tako kot klopčič z nitjo, ko ga vržeš, gre tako daleč, dokler se nit ne odvije, tako tudi, s tekanjem in potovanjem skozi krog ponovnih rojstev, bosta oba norec in modrec, naredila konec trpljenju.’[5]

17. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “ Obstaja sedem teles … norec in modrec, oba bosta naredila konec trpljenju.” Če so besede tega dobrega učitelja resnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] ker ne delam [tega], tukaj sem živel [posvečeno življenje] s tem, da [ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba sva dosegla enakost, vendar ne rečem, da bova oba končala s trpljenjem s tekanjem in potovanjem skozi kroge ponovnih rojstev. Toda, to je preveč za tega dobrega učitelja, da bo nag, da bo obrit, da si prizadeva sedeti s prekrižanimi nogami, in da si izpuli lase in brado, ker jaz, ki živim v hiši polni otrok, ki uporabljam benaresovo sandalovino, ki nosim cvetlične vence, dišave in mazila, in sprejmem zlato in srebro, bo dozorela točno ista destinacija, ista bodoča smer, kot pri tem dobrem učitelju. Kaj naj jaz vem in vidim, da bi živel posvečeno življenje pod tem učiteljem?’ Tako, ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

18. To je četrti način, na katerega se ne živi posvečenega življenja, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen …

19. To, Sandaka, so štirje načini, ki zanikajo živeti posvečeno življenje, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen, v katerih modri človek zagotovo ne bi živel posvečenega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.”

20. “To je sijajno, mojster Ᾱnanda, to je čudovito, kako je štiri načine, na katere se ne živi posvečenega življenja proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen … Toda, mojster Ᾱnanda, katere so štiri vrste posvečenega življenja brez utehe, ki jih je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen, v katerih modri človek zagotovo ne bi živel posvečenega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra?”

21. “Sandaka, neki učitelj trdi, da je vseveden in vse vidi, da ima popolnoma znanje in videnje: ‘Če hodim ali stojim ali spim ali sem buden, sta znanje in vizija nenehno in brez motenj prisotna v meni.’[6] On vstopi v prazno hišo, ne dobi miloščine, ugrizne ga pes, se sreča s podivjanim slonom, podivjanim konjem, podivjanim bikom, vpraša po imenu in plemenu žensko ali moškega, vpraša po imenu vasi ali mesta in po poti, ki pelje tja. Ko je vprašan: ‘Kako je to?’ odvrne: ‘Moralo je biti tako, da sem vstopil v prazno hišo, zato sem vstopil vanjo. Moralo je biti tako, da nisem dobil miloščine, zato je nisem dobil. Moralo je biti tako, da me je ugriznil pes, zato me je pes ugriznil. Moralo je biti tako, da sem se srečal s podivjanim slonom, podivjanim konjem, podivjanim bikom, zato sem se z njimi srečal. Moralo je biti tako, da sem vprašal po imenu in plemenu žensko ali moškega, zato sem vprašal. Moralo je biti tako, da sem vprašal po imenu vasi ali mesta po poti, ki pelje tja, zato sem vprašal.’

22. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj trdi, da je vseveden in vse vidi, da ima popolnoma znanje in videnje … Ko je vprašan: “Kako je to?” odgovori: “Moral sem … zato sem vprašal.’” Ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

23. To je prva vrsta posvečenega življenja brez utehe, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen, v katerem modri človek zagotovo ne bi živel posvečenega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.

24. Spet, Sandaka, neki učitelj je tradicionalist, ki ima ustno tradicijo kot resnico; on uči Dhammo z ustno tradicijo, s podajanjem legend, s tem, kar je v zapisih. Toda, ko je učitelj tradicionalist in ima ustno tradicijo kot resnico, je nekaj dobro prenešenega in nekdo slabo prenešenega, nekaj je res in nekaj je drugače.

25. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj je tradicionalist … nekaj je res in nekaj je drugače.’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

26. To je druga vrsta posvečenega življenja brez utehe, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen …

27. Spet, Sandaka, neki učitelj je mislec in preiskovalec. On uči Dhammo skovano s premišljevanjem, sledenjem linije preiskovanja, kot se mu zgodi. Toda, ko je učitelj mislec in preiskovalec, je nekaj dobro premišljeno in nekaj slabo premišljeno, nekaj je res in nekaj je drugače.

28. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj je mislec … nekaj je res in nekaj je drugače.’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

29. To je tretja vrsta posvečenega življenja brez utehe, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen …

30. Spet, Sandaka, neki učitelj je dolgočasen in zmeden. Ker je dolgočasen in zmeden, ko je vprašan takšno in drugačno vprašanje, se zaplete v besedno zvijanje, v jeguljasto zvijanje: ‘Jaz ne pravim, da je tako. In jaz nisem rekel, da je tako. In jaz ne pravim, da je drugače. In jaz ne pravim, da ni tako. In jaz ne pravim, da ni ni tako.’[7]

31. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj je dolgočasen in zmeden … [tako] se zaplete v besedno zvijanje, v jeguljasto zvijanje … ’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

32. To je četrta vrsta posvečenega življenja brez utehe, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen …

33. To, Sandaka, so štiri vrste posvečenega življenja brez utehe, ki jih je razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen, v katerih modri človek zagotovo ne bi živel posvečenega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.”

34. “Sijajno je, mojster Ᾱnanda, čudovito je, kako je štiri vrste posvečenega življenja brez utehe razodel Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma razsvetljen … Toda, mojster Ᾱnanda, kaj ta učitelj trdi, kaj on razglasi, v čem bi modri človek zagotovo živel posvečeno življenje, in ko bi ga živel, bi dosegel pravo pot, Dhammo, ki je dobra?’”

35-42. “Tako, Sandaka, Tathāgata se pojavi v svetu, popoln, popolnoma razsvetljen … (kot sutta 51, §§12-19) … on očisti svoj um dvoma.

43. Ko je tako opustil teh pet ovir, nepopolnosti uma, ki oslabijo modrost, odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojeni iz samote. Modri človek bi gotovo živel posvečeno življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko, in ko bi živel pri njem posvečeno življenje, bi dosegel pravi način, Dhammo, ki je dobra.

44-46. Spet, z umirjanjem misli in razmišljanja, on vstopi in biva v drugi jhāni … Z ugašanjem, kot tudi od navdušenja… on vstopi in biva v tretji jhāni … Z opustitvijo užitka in bolečine… on vstopi in biva v četrti jhāni. Modri človek bi gotovo živel posvečeno življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko …

47. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k znanju spomniti se preteklih življenj. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, eno rojstvo, dve rojstvi … (kot sutta 51, §24) … Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. Modri človek bi gotovo živel posvečeno življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko …

48. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel ravnodušnost, ga usmeri k znanju o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij… (kot sutta 51, §25) … Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu z njihovimi dejanji. Modri človek bi gotovo živel posvečeno življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko …

49. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, svetel, brez madeža in nečistosti, prilagodljiv, pripraven, stalen in miren, ga usmeri k znanju uničenja vplivov. On razume, kot v resnici je: ‘To je trpljenje’ … (kot sutta 51, §26) … On razume, kot v resnici je: ‘To je pot, ki vodi k prenehanju vplivov.’

50. Ko on ve in vidi na ta način, je njegov um osvobojen vpliva čutne želje, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojen, pride vedenje: ‘Osvobojen sem.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.’ Modri človek bi gotovo živel posvečeno življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko, in ko bi ga živel, bi dosegel pravo pot, Dhammo, ki je dobra..”

51. “Toda, mojster Ᾱnanda, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi, ki je živel posvečeno življenje, napravil kar je bilo potrebno, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil ovire bitnosti in je popolnoma osvobojen skozi končno znanje, ali lahko uživa v čutnih užitkih?”

“Sandaka, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi … in je popolnoma osvobojen skozi končno znanje, je nesposoben prestopkov v petih primerih. Menih katerih vplivi so uničeni je nesposoben namernega jemanja življenja živim bitjem; on je nesposoben jemati tega, kar mu ni dano, to je, krasti; on je nesposoben uživati v spolnem odnosu; on je nesposoben zavestno lagati; on je nesposoben uživati v čutnih užitkih, tako da bi jih skladiščil, kot je to delal prej v laičnem življenju.[8] Ko je menih arahant z uničenimi vplivi … je nesposoben prestopkov v teh petih primerih.”[9]

52. “Toda, mojster Ᾱnanda, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi … ali je njegovo znanje in vizija, da so njegovi vplivi uničeni, neprestano in neprekinjeno prisotna v njem, če on hodi ali stoji ali spi ali je buden?”

“Kar se tiče tega, Sandaka, ti bom povedal prispodobo, ker modri človeka razume pomen izjave z uporabo prispodobe. Predpostavimo, da so bile možu roke in noge odrezane. Če hodi ali stoji ali spi ali je buden, so njegove roke in noge neprestano in neprekinjeno odrezane, vendar bi on to vedel samo takrat, ko pregleda to dejstvo. Tako tudi, Sandaka, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi … njegovo znanje in vizija, da so mu njegovi vplivi uničeni ni neprestano in neprekinjeno prisotna, če on hodi ali stoji ali spi ali je buden; on ve ‘Moji vplivi so uničeni’ samo takrat, ko spet pregleda to dejstvo.”

53. “Koliko osvoboditeljev[10] je tukaj v tej Dhammi in disciplini, mojster Ᾱnanda?”

Ni jih samo sto, Sandaka, ali dvesto, tristo, štiristo ali petsto, ampak veliko več osvoboditeljev, kot teh v tej Dhammi in disciplini.”

“Sijajno, mojster Ᾱnanda, čudovito! Ni hvale lastne Dhamme in nobenega zanikanja Dhamme drugih; tu je učenje Dhamme v njenem polnem obsegu in tako veliko osvoboditeljev. Toda ti Ajivake, ti materini mrtvi sinovi, se hvalijo in omalovažujejo druge, in oni priznajo samo tri osvoboditelje, namreč, Nanda Vaccho, Kisa Sankicca in Makkhali Gosāla.”[11]

54. Potem je popotnik Sandaka nagovoril svojo lastno skupino: “Pojdite, gospodje. Posvečeno življenje se naj živi pod samotarjem Gotamo. Za nas sedaj ni enostavno opustiti dobiček, slavo in priznanje.”

Tako je popotnik Sandaka navdihnil svojo lastno skupino, da živi posvečeno življenje pod Blaženim.

 

Opombe

[1] Op.p.: veliko figovo drevo

[2] Op.p. materialistične premise nihilističnega pogleda iz MN 60.7. Sāmaññaphala sutta pripisuje ta pogled Ajita Kesakambalinu (DN 2.23/i.55).

[3] Op.p.: vera v usodo

[4] V Sāmaññaphala sutti je pogled “prostor med sedmimi telesi,” pripisan Pakudha Kaccāyani (DN 2.26/i.56).

[5] To stališče poudari fatalistični pogled na osvoboditev, izrečen v §13.

[6] To je trditev jainskega učitelja Nigaṇṭha Nātaputte v MN 14.17 in njega ter Puraṇa Kassape v AN 9:38/iv.428-29.

[7] Op.p.: V Sāmaññaphala sutti se takšno stališče pripisuje Sañjaya Belaṭṭhiputti (DN 2.32/1.58-59), kot radikalnemu skeptiku.

[8] MA: On ne more shranjevati hrane in drugih prijetnih dobrin, ki bi jih kasneje užival.

[9] V DN 29.26/iii.133 so omenjene še štiri druge stvari, ki jih arahant ne more delati: on ne more zavzeti napačne smeri delovanja zaradi želje, sovraštva, strahu ali zablode.

[10] Op.p.: osvoboditelj - lahko tudi vodja v osvobojenost

[11] O teh treh mentorjih Ajivakov glej MN 36.5 

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)