(MN 76) Sandaka Sutta - Sandaki

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Kosambī, v Ghositovem parku.

2. Ob tej priložnosti se je popotnik Sandaka nahajal v votlini pilakkhovega[1] drevesa z veliko skupino popotnikov.

3. Ko je bil večer, je častiti Ᾱnanda prišel iz samote in nagovoril menihe: “Pridite, prijatelji, pojdimo do ribnika Devakaṭa, da vidimo votlino.” - “Da, prijatelj,” so ti menihi odgovorili. Potem je častiti Ᾱnanda odšel do ribnika Devakaṭa, skupaj s številnimi menihi.

4. Takrat je popotnik Sandaka sedel z veliko skupino popotnikov, ki so povzročali nemir in se glasno in hrupno pogovarjali o mnogih posvetnih stvareh, kot je o kraljih, o visoki družbi, ministrih, armadah, nevarnostih, bitkah, hrani, pijači, obleki, posteljah, cvetnih vencih, parfumih, sorodnikih, vozilih, vaseh, mestih, mestnih okoliših, deželah, ženskah, junakih, ulicah, izvirih, mrtvih, malenkostih, o izvoru sveta, izvoru morja, če so stvari tako ali niso tako. Ko je popotnik Sandaka v daljavi zagledal prihajati častitega Ᾱnando, je umiril svojo družbo: “Gospodje, bodite tiho; gospodje, ne delajte hrupa. Prihaja samotar Ᾱnanda, učenec samotarja Gotame, eden izmed učencev samotarja Gotame, ki so v Kosambīju. Ti častiti imajo radi tišino; so disciplinirani in tihi; priporočajo tišino. Če bo našel našo družbo v tišini, si bo morda premislil in se nam pridružil.” In popotniki so utihnili.

5. Častiti Ᾱnanda je šel k popotniku Sandaki, ki mu je rekel: “Naj mojster Ᾱnanda pride! Pozdrav mojstru Ᾱnandi! Dolgo tega je, kar je mojster Ᾱnanda našel priložnost priti sem. Naj mojster Ᾱnanda sede; ta sedež je pripravljen.”

Častiti Ᾱnanda je sedel na pripravljen sedež in popotnik Sandaka je zavzel nižji sedež in sedel na stran. Ko je tako naredil, ga je častiti Ᾱnanda vprašal: “Zaradi kakšnega razprave sedite skupaj tukaj in sedaj, Sandaka? In kakšna je bila vaša razprava, ki je ostala nedokončana?”

“Mojster Ᾱnanda, pustite razpravo zaradi katere sedaj tukaj sedimo. Mojster Ᾱnanda lahko o njej sliši kasneje. Bilo bi dobro, če bi mojster Ᾱnanda podal govor o Dhammi, ki jo uči njegov učitelj.”

“Potem, Sandaka, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, gospod,” je odgovoril. Častiti Ᾱnanda je rekel:

6. “Sandaka, te štiri načine, po katerih se ne živi posvečenega življenja je razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen, in tudi štiri vrste posvečenega življenja brez utehe so bile razodete, v katerih modri človek zagotovo ne bi živel posvečenega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.”

“Toda, mojster Ᾱnanda, kateri so ti štirje načini, po katerih se ne živi posvečenega življenja, ki ga je objavil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen, v čemer modri človek sigurno ne bi živel posvečenega življenja, ali če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra?”

7.(1). “Sandaka, neki učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Ničesar ni danega, ničesar podarjenega, ničesar žrtvovanega; ni sadeža ali rezultata dobrih in slabih dejanj; ni tega sveta, ni drugega sveta; ni matere, ni očeta; ni bitij, ki se spontano ponovno rodijo; ni dobrih in krepostnih samotarjev in brahminov v svetu, ki so se sami uresničili z neposrednim znanjem in razodevajo ta svet in drugi svet. Osebo sestavljajo štirje veliki elementi.[2] Ko umre, se zemlja povrne in gre nazaj k telesu zemlje, voda se povrne in gre nazaj k telesu vode, ogenj se povrne in gre nazaj k telesu ognja, zrak se povrne in gre nazaj k telesu zraka; sposobnosti so prenesene na prostor. [Štirje] ljudje z mrtvaškim odrom kot petim, odnesejo truplo. Pogrebni govori trajajo toliko časa kot upepelitev; kosti se pobelijo; goreče daritve končajo v pepelu. Dajanje je nauk norcev. Ko kdorkoli ima nauk, da obstaja [dajanje in podobno], je to prazno, lažna prtljaga. Norci in modreci so podobno odrezani in uničeni z razkrojem telesa; po smrti ne obstajajo.’

8. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “Ničesar ni danega … po smrti ne obstajajo.” Če so besede tega dobrega učitelja resnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] s tem, da ne delam [tega], tukaj sem živel [posvečeno življenje] s tem, da [ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba sva dosegla enakost, vendar ne rečem, da sva oba odrezana in uničena z razkrojem telesa, da po smrti ne bomo obstajali. Toda, to je preveč za tega dobrega učitelja, da bo nag, da bo obrit, da si prizadeva sedeti s prekrižanimi nogami in da si izpuli lase in brado, ker jaz, ki živim v hiši polni otrok, ki uporabljam benaresovo sandalovino, ki nosim cvetlične vence, dišave in mazila in sprejmem zlato in srebro, bom dozorel v točno isto destinacijo, v isto bodočo smer, kot pri tem dobrem učitelju. Kaj naj jaz vem in vidim, da bi živel posvečeno življenje pod tem učiteljem?’ Tako, ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

9. To je prvi način, na katerega se ne živi posvečenega življenja, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen, v čemer modri človek zagotovo ne bi živel posvečenega življenja, ali če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.

10.(2). Spet, Sandaka, neki učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati, ko nekdo pohablja ali pripravi druge pohabljati, ko nekdo muči ali pripravi druge mučiti, ko nekdo zadaja gorje ali pripravi druge zadajati gorje, ko nekdo zatira ali pripravi druge zatirati, ko nekdo zastrašuje ali pripravi druge zastraševati, ko nekdo ubija živa bitja, vzame kar mu ni dano, vdira v hiše, ropa bogastvo, vlamlja, postavlja zasede po cestah, zapeljuje žene drugih, širi laži – ta, ki tako dela, ne dela nobenega zla. Če s kolesom, polnim ostrih rezil, nekdo spravi živa bitja na tej zemlji v maso mesa, v en kup mesa, zaradi tega ne bo zla in ne bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob južnem bregu Gangesa in ubijal in klal, pohabljal in pripravil druge, da pohabljajo, mučijo in pripravil druge da mučijo, zaradi tega ne bo zla in ne bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob severnem bregu Gangesa in dajal darila in pripravil druge, da dajejo darila, daroval in pripravil druge da darujejo, zaradi tega ne bi bilo nobene zasluge in ne bi bil rezultat zasluga. Z dajanjem, s krotenjem sebe, z odrekanjem, z govorjenjem resnice, ni zasluge in rezultat ne bo zasluga.’

11. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “Ko nekdo deluje … ni zasluge in rezultat ni zasluga.” Če so besede tega dobrega učitelja resnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] ker ne delam [tega], tukaj sem živel [posvečeno življenje] s tem, da [ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba sva dosegla enakost, vendar ne rečem, če karkoli oba [od naju] delava, ni narejeno nobeno zlo. Toda to je preveč za tega dobrega učitelja … Kaj naj jaz vem in vidim, da bi živel posvečeno življenje pod tem učiteljem?’ Tako, ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

12. To je drugi način, na katerega se ne živi posvečenega življenja, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen …

13.(3). Spet, Sandaka, neki učitelj ima tak nauk in pogled: ‘Ni vzroka ali pogoja za onečaščenje bitij[3]; bitja se onečastijo brez vzroka ali pogoja. Ni vzroka ali pogoja za očiščenje bitij; bitja so očiščena brez vzroka ali pogoja. Ni moči, ne energije, ne človeške moči, ne človeške vzdržnosti. Vsa bitja, vse žive stvari, vsi ljudje, vse duše so brez oblasti, moči in energije; oblikovane z usodo, okoliščinami in naravo, one doživljajo prijetnost in bolečino v šestih skupinah.’

14. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “ Ni vzroka … v šestih skupinah.” Če so besede tega dobrega učitelja resnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] ker ne delam [tega], tukaj sem živel [posvečeno življenje] s tem, da [ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba sva dosegla enakost, vendar ne rečem, da bova oba prečiščena brez vzroka ali pogoja. Toda to je preveč za tega dobrega učitelja … Kaj naj jaz vem in vidim, da bi živel posvečeno življenje pod tem učiteljem?’ Tako, ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

15. To je tretji način, na katerega se ne živi posvečenega življenja, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen …

16.(4). Spet, Sandaka, neki učitelj ima tak nauk in pogled:[4] ‘Obstaja sedem teles, ki so nenarejena, nerojena, neustvarjena, brez stvarnika, neplodna, stojijo kot vrhovi gora, stojijo kot stebri. Ona se ne gibljejo ali spremenijo ali ovirajo ena drugo. Nobeno ni sposobno [vzbuditi] prijetnost ali bolečino ali prijetnost in bolečino v drugem. Katerih je teh sedem? To so zemeljsko telo, vodno telo, ognjeno telo, zračno telo, prijetnost, bolečina in duša kot sedmo. Teh sedem teles je nenarejenih … Tam ni morilca, ne klavca, ne poslušalca, ne govornika, ne spoznavalca, ne zaupnika. Celo tisti, ki odrežejo nekomu glavo z ostrim mečem, ne odvzamejo nobenemu življenja; meč samo preide skozi prostor med sedmimi telesi. Obstaja milijon štiristo tisoč glavnih vrst stvarjenj in šest tisoč vrst in šeststo vrst; obstaja petsto vrst dejanj in pet vrst dejanj in tri vrste dejanj in dejanje in polovično dejanje; obstaja dvainšestdeset načinov, dvainšestdeset pod-eonov, šest razredov, osem nivojev ljudi, štiri tisoč devetsto vrst načinov preživljanja, devetinštirideset vrst popotnikov, štiri tisoč devetsto bivališč kač, dva tisoč vrst sposobnosti, tri tisoč peklov, šestintrideset elementov prahu, sedem dojemanj ploditev, sedem nedojemanj ploditev, sedem breznožničnih ploditev, sedem vrst božanstev, sedem vrst ljudi, sedem vrst demonov, sedem jezer, sedem vozlov, sedem vrst prepadov, sedemsto vrst prepadov, sedem vrst sanj, sedemsto vrst sanj; in obstaja osem milijonov štiristo tisoč velikih eonov v čemer bodo, s tekom in potovanjem skozi kroge ponovnih rojstev, oboji norci in modreci, naredili konec trpljenju. Ni ničesar od tega: “S to krepostjo ali izvajanjem obredov ali asketizmom ali s posvečenim življenjem bom napravil, da nedozorelo dejanje dozori ali uniči dozorelo dejanje, ko se to zgodi.” Prijetnost in bolečina sta odmerjeni. Krog ponovnih rojstev je omejen, ni njegovega krajšanja ali podaljševanja, ne njegovega povečevanja ali zmanjševanja. Prav tako kot klopčič z nitjo, ko ga vržeš, gre tako daleč, dokler se nit ne odvije, tako tudi, s tekanjem in potovanjem skozi krog ponovnih rojstev, bosta oba norec in modrec, naredila konec trpljenju.’[5]

17. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj ima tak nauk in pogled: “ Obstaja sedem teles … norec in modrec, oba bosta naredila konec trpljenju.” Če so besede tega dobrega učitelja resnica, potem sem tukaj [v tem učenju] opravil [svojo dolžnost] ker ne delam [tega], tukaj sem živel [posvečeno življenje] s tem, da [ga] nisem živel. Oba sva natančno enaka [v tem učenju], oba sva dosegla enakost, vendar ne rečem, da bova oba končala s trpljenjem s tekanjem in potovanjem skozi kroge ponovnih rojstev. Toda, to je preveč za tega dobrega učitelja, da bo nag, da bo obrit, da si prizadeva sedeti s prekrižanimi nogami, in da si izpuli lase in brado, ker meni, ki živim v hiši polni otrok, ki uporabljam benaresovo sandalovino, ki nosim cvetlične vence, dišave in mazila, in sprejmem zlato in srebro, bo dozorela točno ista destinacija, ista bodoča smer, kot pri tem dobrem učitelju. Kaj naj jaz vem in vidim, da bi živel posvečeno življenje pod tem učiteljem?’ Tako, ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

18. To je četrti način, na katerega se ne živi posvečenega življenja, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen …

19. To, Sandaka, so štirje načini, ki zanikajo živeti posvečeno življenje, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen, v katerih modri človek zagotovo ne bi živel posvečenega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.”

20. “To je sijajno, mojster Ᾱnanda, to je čudovito, kako je štiri načine, na katere se ne živi posvečenega življenja proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen … Toda, mojster Ᾱnanda, katere so štiri vrste posvečenega življenja brez utehe, ki jih je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen, v katerih modri človek zagotovo ne bi živel posvečenega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra?”

21.(1) “Sandaka, neki učitelj trdi, da je vseveden in vse vidi, da ima popolnoma znanje in videnje: ‘Če hodim ali stojim ali spim ali sem buden, sta znanje in vizija nenehno in brez motenj prisotna v meni.’[6] On vstopi v prazno hišo, ne dobi miloščine, ugrizne ga pes, se sreča s podivjanim slonom, podivjanim konjem, podivjanim bikom, vpraša po imenu in plemenu žensko ali moškega, vpraša po imenu vasi ali mesta in po poti, ki pelje tja. Ko je vprašan: ‘Kako je to?’ odvrne: ‘Moralo je biti tako, da sem vstopil v prazno hišo, zato sem vstopil vanjo. Moralo je biti tako, da nisem dobil miloščine, zato je nisem dobil. Moralo je biti tako, da me je ugriznil pes, zato me je pes ugriznil. Moralo je biti tako, da sem se srečal s podivjanim slonom, podivjanim konjem, podivjanim bikom, zato sem se z njimi srečal. Moralo je biti tako, da sem vprašal po imenu in plemenu žensko ali moškega, zato sem vprašal. Moralo je biti tako, da sem vprašal po imenu vasi ali mesta po poti, ki pelje tja, zato sem vprašal.’

22. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj trdi, da je vseveden in vse vidi, da ima popolnoma znanje in videnje … Ko je vprašan: “Kako je to?” odgovori: “Moral sem … zato sem vprašal.’” Ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

23. To je prva vrsta posvečenega življenja brez utehe, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen, v katerem modri človek zagotovo ne bi živel posvečenega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.

24.(2). Spet, Sandaka, neki učitelj je tradicionalist, ki ima ustno tradicijo kot resnico; on uči Dhammo z ustno tradicijo, s podajanjem legend, s tem, kar je v zapisih. Toda, ko je učitelj tradicionalist in ima ustno tradicijo kot resnico, je nekaj dobro prenešenega in nekaj slabo prenešenega, nekaj je res in nekaj je drugače.

25. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj je tradicionalist … nekaj je res in nekaj je drugače.’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

26. To je druga vrsta posvečenega življenja brez utehe, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen …

27.(3). Spet, Sandaka, neki učitelj je mislec in preiskovalec. On uči Dhammo skovano s premišljevanjem, sledenjem linije preiskovanja, kot se mu zgodi. Toda, ko je učitelj mislec in preiskovalec, je nekaj dobro premišljeno in nekaj slabo premišljeno, nekaj je res in nekaj je drugače.

28. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj je mislec … nekaj je res in nekaj je drugače.’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

29. To je tretja vrsta posvečenega življenja brez utehe, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen …

30.(4). Spet, Sandaka, neki učitelj je otopel in zmeden. Ker je otopel in zmeden, ko je vprašan takšno in drugačno vprašanje, se zaplete v besedno zvijanje, v jeguljasto zvijanje: ‘Jaz ne pravim, da je tako. In jaz nisem rekel, da je tako. In jaz ne pravim, da je drugače. In jaz ne pravim, da ni tako. In jaz ne pravim, da ni tako da ni tako.’[7]

31. O tem modri človek meni: ‘Ta dobri učitelj je otopel in zmeden … [tako] se zaplete v besedno zvijanje, v jeguljasto zvijanje … ’ Ko ugotovi, da se na ta način ne živi posvečenega življenja, se obrne stran od njega in ga zapusti.

32. To je četrta vrsta posvečenega življenja brez utehe, ki ga je proglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen …

33. To, Sandaka, so štiri vrste posvečenega življenja brez utehe, ki jih je razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen, v katerih modri človek zagotovo ne bi živel posvečenega življenja in če bi ga živel, ne bi dosegel prave poti, Dhamme, ki je dobra.”

34. “Sijajno je, mojster Ᾱnanda, čudovito je, kako je štiri vrste posvečenega življenja brez utehe razodel Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolnoma prebujen … Toda, mojster Ᾱnanda, kaj ta učitelj trdi, kaj on razglasi, v čem bi modri človek zagotovo živel posvečeno življenje, in ko bi ga živel, bi dosegel pravo pot, Dhammo, ki je dobra?’”

35. “Tako, Sandaka, Tathāgata se pojavi v svetu, popoln, popolnoma prebujen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi samotarji in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z neposrednim znanjem. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in on razodeva posvečeno življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

36. Gospodar ali gospodarjev sin ali nekdo, ki je rojen v nekem drugem plemenu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to zaupanje, razmišlja tako: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem okrasta oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo. Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče okrasto obleko in gre naprej iz življenja gospodarja v brezdomstvo.

37. Ko je tako šel naprej in imel meniško šolanje in način življenja, se z opustitvijo ubijanja živih bitij vzdržuje ubijanja živih bitij; s palico in orožjem odloženim na stran, zavestno in milostno biva sočuten do vseh živih bitij. Z opustitvijo jemanja tega kar ni dano, se vzdrži jemanja tega kar ni dano; jemlje samo to kar je dano, pričakuje le to kar je dano, ko ne krade, biva v čistosti. Z opustitvijo življenja, ki ni v celibatu, se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži vulgarne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo napačnega govora se vzdrži napačnega govora; govori resnico, se drži resnice, je vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernega govora; kjerkoli ne ponavlja, kar je slišal tukaj, z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od teh, niti ne ponavlja tem ljudem, kar je slišal nekje, z namenom, da razdvaja [te ljudi] od teh; tako je tisti, ki združuje te, ki so razdeljeni, zagovornik prijateljstva, ki uživa v slogi, se veseli v slogi, je govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora, se vzdrži osornega govora; govori takšne besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeče, saj gredo do srca, so vljudne, ki si jih veliko želi in so mnogim prijetne. Z opustitvijo ogovarjanja se vzdrži ogovarjanja; govori ob pravem času, govori kar so dejstva, govori o tem, kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini; ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne, koristne.

Vzdrži se poškodovanja semen in rastlin. Prakticira hranjenje enkrat na dan, vzdrži se hranjenja ponoči in zunaj pravilnega časa. Vzdrži se plesa, petja, glasbe in gledaliških predstav. Vzdrži se nošenja okrasnih vencev, olepševanja sebe z vonjavami in olepševanja sebe z mažami. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in srebra. Vzdrži se sprejemanja surovega žita. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja perutnine in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, goveda, konjev in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in zemlje. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se lažnih uteži, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se goljufanja, varanja in sleparstva. Vzdrži se poškodovanja, umorov, vezanja, razbojništva, plenjenja in nasilja.

38. Zadovoljen postane z oblačili, da zaščiti telo in z miloščino, da napolni svoj trebuh, in kamorkoli gre, sam odloči, da vzame s sabo le to. Prav tako kot ptica, kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z oblačili s katerimi zaščiti svoje telo in z miloščino, da napolni svoj trebuh, in kamorkoli gre, sam odloči, da vzame s sabo le to. Ko ima ta agregat plemenite kreposti, doživi v sebi blaženost, da je brezhiben.

39. Ko vidi obliko z očmi, se ne oprime njenih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost oči nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, zato prakticira pot njihove zadržanosti, straži sposobnost oči, se zaveže zadržanosti sposobnosti oči. Ko sliši zvok z ušesi … Ko vonja vonj z nosom … Ko okuša okus z jezikom … Ko otipa otipljivosti s telesom … Ko spoznava pojav z umom, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost uma nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, zato prakticira pot svoje zadržanosti, straži sposobnost uma, se zaveže zadržanosti sposobnosti uma. Ko ima to plemenito zadržanost sposobnosti, doživlja v sebi blaženost neomadeževanosti.

40. On postane ta, ki deluje s polnim zavedanjem, ko gre naprej in se vrača; ki deluje s polnim zavedanjem, ko gleda naprej in gleda stran; ki deluje s polnim zavedanjem, ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje s polnim zavedanjem, ko nosi svoja oblačila in nosi svoje zunanje oblačilo in skledo; ki deluje s polnim zavedanjem, ko je, pije, požira hrano in jo okuša; ki deluje s polnim zavedanjem, ko odvaja blato in urinira; ki deluje s polnim zavedanjem, ko hodi, stoji, sedi zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

41. Ko ima ta agregat plemenite kreposti in to plemenito zadržanost sposobnosti in ko ima to plemenito pozornost in polno zavedanje, se zateče k osamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame.

42. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna svoje telo in se posveti pozornosti. Z opustitvijo hrepenenja po svetu, biva z umom prostim hrepenenja; svoj um očisti hrepenenja. Z opustitvijo zlovoljnosti in sovraštva, biva z umom prostim zlovoljnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; svoj um očisti zlovoljnosti in sovraštva. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, biva prost od otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; svoj um očisti otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in obžalovanja, biva prost vznemirjenosti, z umom, ki je notranje umirjen; svoj um očisti nemira in obžalovanja. Z opustitvijo dvoma, biva tako, da gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj; svoj um očisti dvoma.

43. Ko je tako opustil teh pet ovir, nepopolnosti uma, ki oslabijo modrost, odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojeni iz samote. Modri človek bi gotovo živel posvečeno življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko, in ko bi živel pri njem posvečeno življenje, bi dosegel pravi način, Dhammo, ki je dobra.

44-46. Spet, z umirjanjem misli in razmišljanja, on vstopi in biva v drugi jhāni … Z ugašanjem, kot tudi od navdušenja… vstopi in biva v tretji jhāni … Z opustitvijo užitka in bolečine… vstopi in biva v četrti jhāni. Modri človek bi gotovo živel posvečeno življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko …

47. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k znanju spomniti se preteklih življenj. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega plemena, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil kjerkoli; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega plemena, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. Modri človek bi gotovo živel posvečeno življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko …

48. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel ravnodušnost, ga usmeri k znanju o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z očesom prebujenega, ki je očiščeno in presega človeka, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. Modri človek bi gotovo živel posvečeno življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko …

49. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, svetel, brez madeža in nečistosti, prilagodljiv, pripraven, stalen in miren, ga usmeri k znanju uničenja vplivov. On razume, kot v resnici je: ‘To je trpljenje.To je izvor trpljenja. To je prenehanje trpljenja. To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ On razume, kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. On razume, kot v resnici je: ‘To je pot, ki vodi k prenehanju vplivov.’

50. Ko ve in vidi na ta način, je njegov um osvobojen vpliva čutne želje, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojen, pride vedenje: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.’ Modri človek bi gotovo živel posvečeno življenje z učiteljem, pod katerim učenec doseže tako veličastno razliko, in ko bi ga živel, bi dosegel pravo pot, Dhammo, ki je dobra..”

51. “Toda, mojster Ᾱnanda, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi, ki je živel posvečeno življenje, napravil kar je bilo potrebno, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil ovire bitnosti in je popolnoma osvobojen skozi končno znanje, ali lahko uživa v čutnih užitkih?

“Sandaka, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi … in je popolnoma osvobojen skozi končno znanje, je nesposoben prestopkov v petih primerih. Menih, katerih vplivi so uničeni je nesposoben namernega jemanja življenja živim bitjem; nesposoben je jemati tega, kar mu ni dano, to je, krasti; nesposoben je uživati v spolnem odnosu; nesposoben je zavestno lagati; nesposoben je uživati v čutnosti, tako da bi jo skladiščil, kot je to delal prej v laičnem življenju.[8] Ko je menih arahant z uničenimi vplivi … je nesposoben prestopkov v teh petih primerih.”[9]

52. “Toda, mojster Ᾱnanda, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi … ali je njegovo znanje in vizija, da so njegovi vplivi uničeni, neprestano in neprekinjeno prisotna v njem, če hodi ali stoji ali spi ali je buden?”

“Kar se tiče tega, Sandaka, ti bom povedal prispodobo, ker modri človeka razume pomen izjave z uporabo prispodobe. Predpostavimo, da so bile možu roke in noge odrezane. Če hodi ali stoji ali spi ali je buden, so njegove roke in noge neprestano in neprekinjeno odrezane, vendar bi to vedel samo takrat, ko pregleda to dejstvo. Tako tudi, Sandaka, ko je menih arahant, z uničenimi vplivi … njegovo znanje in vizija, da so mu njegovi vplivi uničeni ni neprestano in neprekinjeno prisotno, če hodi ali stoji ali spi ali je buden; on ve ‘Moji vplivi so uničeni’ samo takrat, ko spet pregleda to dejstvo.”

53. “Koliko osvobojenih[10] je tukaj v tej Dhammi in disciplini, mojster Ᾱnanda?”

Ni jih samo sto, Sandaka, ali dvesto, tristo, štiristo ali petsto, ampak je veliko več osvobojenih, kot je teh v tej Dhammi in disciplini.”

“Sijajno, mojster Ᾱnanda, čudovito! Ni hvale lastne Dhamme in nobenega zanikanja Dhamme drugih; tu je učenje Dhamme v njenem polnem obsegu in tako veliko osvobojenih. Toda ti Ajivake, ti materini mrtvi sinovi, se hvalijo in omalovažujejo druge, in oni priznajo samo tri osvobojene, namreč, Nanda Vaccho, Kisa Sankicco in Makkhali Gosālo.”[11]

54. Potem je popotnik Sandaka nagovoril svojo lastno skupino: “Pojdite, gospodje. Posvečeno življenje se naj živi pod samotarjem Gotamo. Za nas sedaj ni enostavno opustiti dobiček, slavo in priznanje.”

Tako je popotnik Sandaka navdihnil svojo lastno skupino, da živi posvečeno življenje pod Blaženim.

 

Opombe

[1]  Veliko figovo drevo. Op.p.

[2]  Materialistične premise nihilističnega pogleda iz MN 60.7. Sāmaññaphala sutta pripisuje ta pogled Ajita Kesakambalinu (DN 2.23/i.55). Op.p.

[3]  Zaupanje v usodo. Op.p.

[4] V Sāmaññaphala sutti je pogled “prostor med sedmimi telesi,” pripisan Pakudha Kaccāyani (DN 2.26/i.56).

[5] To stališče poudari fatalistični pogled na osvoboditev, izrečen v §13.

[6] To je trditev džainskega učitelja Nigaṇṭha Nātaputte v MN 14.17 in njega ter Puraṇa Kassape v AN 9:38/iv.428-29.

[7]  V Sāmaññaphala sutti se takšno stališče pripisuje Sañjaya Belaṭṭhiputti (DN 2.32/1.58-59), kot radikalnemu skeptiku. Op.p.

[8] MA: On ne more shranjevati hrane in drugih prijetnih dobrin, ki bi jih kasneje užival.

[9] V DN 29.26/iii.133 so omenjene še štiri druge stvari, ki jih arahant ne more delati: on ne more zavzeti napačne smeri delovanja zaradi želje, sovraštva, strahu ali zablode.

[10] Osvobojeni - lahko tudi vodje v osvobojenost. Op.p.

[11] O teh treh mentorjih Ᾱjīvakov glej MN 36.5.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2017, rev. feb. 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information