(MN 75) Māgandiya Sutta – Māgandiyi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Kuru, pri mestu Kurujev, imenovanem Kammāsadhamma, na ležišču iz sušene trave v sobi za ogenj[i] brahmina, ki pripada plemenu Bhāradvāja.

2. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel in vzel svojo posodo in zunanjo obleko in odšel v Kammāsadhammo po miloščino. Ko je hodil po miloščino v Kammāsadhammi in se vrnil s poti, je po svojem obroku odšel do nekega gozdička. Ko je prišel v gozdiček je sedel k vznožje drevesa, da bi tam prebil dan.

3. Potem je popotnik Māgandiya, ko je hodil in pohajal za vadbo, odšel do sobe za ogenj brahmina, ki pripada plemenu Bhāradvāja. Tam je videl pripravljeno ležišče iz sušene trave in je vprašal brahmina: “Za koga je pripravljen ta pogrinjek iz sušene trave v sobi za ogenj mojstra Bhāradvāja? Izgleda kot postelja samotarja.”

4. “Mojster Māgandiya, tam je samotar Gotama, sin Sakyanov, ki je šel naprej iz plemena Sakya. Sedaj, razširilo se je dobro poročilo o mojstru Gotami glede tega: ‘Ta Blaženi je popoln, popolnoma razsvetljen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj bogov in ljudi, razsvetljen, blažen.’ Ta postelja je bila pripravljena za tega mojstra Gotamo.”

5. “Resnično, mojster Bhāradvāja, to je slab pogled, ko vidimo posteljo tega uničevalca rasti[ii], mojstra Gotame.”

“Pazi kaj govoriš, Māgandiya, pazi kaj govoriš! Mnogo učenih plemenitih, učenih brahminov, učenih gospodarjev in učenih samotarjev ima popolno zaupanje v mojstra Gotamo in on jih je discipliniral na plemeniti pravi način, v Dhammi, kar je koristno.”

“Mojster Bhāradvāja, četudi bi videli mojstra Gotamo iz oči v oči, bi mu rekli v obraz: ‘Samotar Gotama je uničevalec rasti. ’Zakaj je tako? Ker je to zabeleženo v naših spisih.”

“Če mojster Māgandiya nima nič proti, naj to povem mojstru Gotami?”

“Naj bo mojster Bhāradvāja pomirjen. Povej mu, kar sem pravkar rekel.”

6. Medtem je, z božanskim ušesom, ki je prečiščeno in presega človeškega, Blaženi slišal razgovor med brahminom iz plemena Bhāradvāja in popotnikom Māgandiyo. Ko je bil večer, se je Blaženi dvignil iz meditacije, odšel do brahminove sobe za ogenj in sedel na pripravljeno ležišče iz sušene trave. Potem je brahmin iz plemena Bhāradvāja odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran. Blaženi ga je vprašal: “Bhāradvāja, ali si imel kakšen razgovor s popotnikom Māgandiyo o tem ležišču iz sušene trave?”

Ko je bilo to rečeno, je brahmin, prestrašen in z lasmi pokonci, odgovoril: “Hoteli smo povedati mojstru Gotami o tej isti stvari, ampak mojster Gotama nas je prehitel.”

7. Toda ta razgovor med Blaženim in brahminom iz Bhāradvājanovega plemena je ostal nedokončan, ker je popotnik Māgandiya, ko se je sprehajal in hodil za vadbo, prišel do brahminove sobe za ogenj in se srečal z Blaženim. Izmenjal je pozdrave z Blaženim in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, sedel na stran. Blaženi mu je rekel:

8. “Māgandiya, oči uživajo v oblikah, se veselijo v oblikah, se navdušujejo v oblikah; to je Tathāgata ukrotil, obvaroval, zaščitil in zadržal in on uči Dhammo za njihovo zadržanje. Je bilo z ozirom na to, da si rekel: ‘Samotar Gotama je uničevalec rasti’?”

“Bilo je z ozirom na to, mojster Gotama, da sem rekel: ‘Samotar Gotama je uničevalec rasti.’ Zakaj je tako? Ker je to zabeleženo v naših spisih.”

“Ušesa uživajo v zvoku … Nos uživa v vonjavah … Jezik uživa v okusih … Telo uživa v tipnem … Um uživa v umskih objektih, se veseli v umskih objektih, se navdušuje v umskih objektih; to je Tathāgata ukrotil, obvaroval, zaščitil in zadržal in on uči Dhammo za njihovo zadržanje. Je bilo z ozirom na to, da si rekel: ‘Samotar Gotama je uničevalec rasti’?”

“Bilo je z ozirom na to, mojster Gotama, da sem rekel: ‘Samotar Gotama je uničevalec rasti.’ Zakaj je tako? Ker je to zabeleženo v naših spisih.”

9. “Kaj misliš, Māgandiya? Nekdo je prej lahko užival v oblikah, ki so prepoznane z očmi, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane s čutno željo in izzivajo poželenje. Kasneje, ko je razumel, kot dejansko so, izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru oblik, morda opusti hrepenenje po oblikah, odstrani vročico po oblikah in biva brez žeje, z umom notranje v miru. Kaj bi mu rekel, Māgandiya?” - “Nič, mojster Gotama.”

“Kaj misliš, Māgandiya? Nekdo je prej lahko užival v zvokih, ki so prepoznani z ušesi … v vonjavah prepoznanih z nosom … v okusih prepoznanih z jezikom … v tipnem prepoznanem s telesom, po katerem se želi, se hrepeni, je prijetno in simpatično, povezano s čutno željo in izziva poželenje. Kasneje, ko je razumel, kot dejansko je, izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru tipnega, morda opusti hrepenenje po tipnem, odstrani vročico po tipnem in biva brez žeje, z umom notranje v miru. Kaj bi mu rekel, Māgandiya?” - “Nič, mojster Gotama.”

10. “Māgandiya, prej, ko sem živel doma, sem užival, opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutnega užitka: z oblikami prepoznanimi z očmi … z zvoki prepoznanimi z ušesi … z vonji prepoznanimi z nosom … z okusi prepoznanimi z jezikom … s tipnim prepoznanim s telesom, po katerem se želi, se hrepeni, je prijetno in simpatično, povezano s čutno željo in izziva poželenje. Imel sem tri palače, eno za deževno obdobje, eno za zimo in eno za poletje. Živel sem v palači za deževno obdobje štiri mesece deževnega obdobja, užival z glasbeniki, ki so bile vse ženske in nisem šel v spodnjo palačo.

Kasneje, ko sem razumel, kot dejansko so, izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru čutnih užitkov, sem opustil hrepenenje po čutnih užitkih, odstranil vročico po čutnih užitkih in bival brez žeje, z umom notranje v miru. Jaz vidim druga bitja, ki niso prosta poželenja za čutnimi užitki, bitja, ki jih je pogoltnilo hrepenenje po čutnih užitkih, ki gorijo v vročici po čutnih užitkih, se vdajajo v čutne užitke in jim ne zavidam, niti se ne radostim v tem pogledu. Zakaj je tako? Ker obstaja, Māgandiya, radost neodvisno od čutnih užitkov, neodvisno od škodljivih stanj, ki presega celo božansko blaženost. Ker se veselim v tem, ne zavidam temu, kar je manjvredno, niti se ne veselim v tem pogledu.

11. Predpostavimo, Māgandiya, da je gospodar ali gospodarjev sin, bogat, z velikim bogastvom in premoženjem in opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutnega užitka in morda uživa v oblikah prepoznanih z očmi … v zvokih prepoznanih z ušesi … v vonjih prepoznanih z nosom … v okusih prepoznanih z jezikom … v tipnem prepoznanim s telesom, po katerem se želi, se hrepeni, je prijetno in simpatično, povezano s čutno željo in izziva poželenje. Ker se obnaša dobro v telesu, govoru in umu, se ob razpadu telesa, po smrti, morda ponovno pojavi na dobrem mestu, v nebeškem svetu v spremstvu bogov Triintridesetih; in tam, obkrožen s skupino nimf v Gozdičku Nandana, bi on sam užival, opremljen in oskrbljen s petimi vezmi božanskega čutnega užitka. Predpostavimo, da je videl gospodarja ali gospodarjevega sina, kako je sam užival, opremljen in oskrbljen s petimi vezmi [človeškega] čutnega užitka. Kaj misliš, Māgandiya? Bi ta mladi bog, obkrožen s skupino nimf v Gozdičku Nandana, ki sam uživa, opremljen in oskrbljen s petimi vezmi božanskega čutnega užitka, zavidal gospodarju ali gospodarjevemu sinu za pet vezi človeškega čutnega užitka ali bi se on vrnil k človeškemu čutnemu užitku?”

“Ne, mojster Gotama. Le kako ne? Ker so nebeški čutni užitki bolj odlični in prefinjeni, kot so človeški čutni užitki.”

12. “Tako tudi, Māgandiya, prej, ko sem živel življenje doma, sem užival, opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutnih užitkov: z oblikami prepoznanimi z očmi … s tipnim prepoznanim s telesom, po katerem se želi, se hrepeni, je prijetno in simpatično, povezano s čutno željo in izziva poželenje. Kasneje, ko sem razumel, kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru čutnih užitkov, sem opustil hrepenenje po čutnih užitkih, odstranil vročico po čutnih užitkih in bival brez žeje, z umom notranje v miru. Jaz vidim druga bitja, ki niso osvobojena poželenja po čutnih užitkih, ki jih pogoltne poželenje po čutnih užitkih, sežge z vročico po čutnih užitkih, se vdajajo v čutne užitke in jim ne zavidam, niti se ne veselim v tem pogledu. Zakaj je tako? Ker obstaja, Māgandiya, radost neodvisno od čutnih užitkov, neodvisno od škodljivih stanj, ki presega božansko blaženost. Ker se veselim v tem, ne zavidam temu, kar je manjvredno, niti se ne veselim v tem pogledu.

13. Predpostavimo, Māgandiya, gobavca z ranami in mehurji na njegovih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojim nohti in žgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljni sorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bi napravil zanj zdravilo in z uporabo tega zdravila se bi mož pozdravil svoje gobavosti in bi postal zdrav in zadovoljen, neodvisen, mojster sebe, sposoben, da gre kamor želi. Potem lahko zagleda drugega gobavca z ranami in mehurji na njegovih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojim nohti in izžgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Kaj misliš, Māgandiya? Bo ta mož zavidal temu gobavcu njegovo jamo z gorečim ogljem ali njegovo uporabo zdravil?”

“Ne, mojster Gotama. Zakaj je tako? Ker ko je bolezen, se mora narediti zdravilo in ko ni bolezni, ni treba narediti zdravila.”

14. “Tako tudi, Māgandiya, prej, ko sem živel življenje doma … (kot v §12) … Ker se veselim v tem, ne zavidam temu, kar je manjvredno, niti se ne veselim v tem pogledu.

15. Predpostavimo, Māgandiya, gobavca z ranami in mehurji na njegovih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojimi nohti in žgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljni sorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bi napravil zanj zdravilo in z uporabo tega zdravila se bi mož pozdravil svoje gobavosti in bi postal zdrav in zadovoljen, neodvisen, mojster sebe, sposoben, da gre kamor hoče. Potem bi ga dva močna moža zgrabila z obema rokama in ga povlekla proti gorečemu oglju v jami. Kaj misliš, Māgandiya? Ali bi ta mož zasukal svoje telo v to ali ono smer?”

“Da, mojster Gotama. Zakaj je tako? Ker je ta ogenj resnično boleč na dotik, vroč in žgoč.”

“Kaj misliš, Māgandiya? Je samo sedaj, da je ta ogenj boleč na dotik, da je ta ogenj boleč na dotik, vroč in žgoč, ali je bil tudi prej ta ogenj boleč na dotik, vroč in žgoč?”

“Mojster Gotama, ta ogenj je sedaj boleč na dotik, vroč in žgoč in tudi prej je bil boleč na dotik, vroč in žgoč. Ko je bil ta mož gobav, z ranami in mehurji na njegovih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojimi nohti, so bile njegove sposobnosti oslabljene; tako, čeprav je bil ogenj dejansko boleč na dotik, ga je on zmotno dojemal kot prijetnega.”

16. “Tako tudi, Māgandiya, v preteklosti so bili čutni užitki boleči na dotik, vroči in žgoči; v prihodnosti bodo čutni užitki boleči na dotik, vroči in žgoči; in sedaj so čutni užitki boleči na dotik, vroči in žgoči. Toda ta bitja, ki niso prosta poželenja po čutnih užitkih, bitja, ki jih je pogoltnilo hrepenenje po čutnih užitkih, ki gorijo v vročici po čutnih užitkih, imajo sposobnosti, ki so oslabljene; tako, čeprav so čutni užitki dejansko boleči na dotik, on pridobi napačno dojemanje o njih, kot da so prijetni.

17. Predpostavimo, Māgandiya, gobavca z ranami in mehurji na njegovih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojimi nohti in žgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem; bolj ko praska kraste in žge svoje telo, bolj gnusne, bolj smrdljive in bolj okužene postanejo odprte rane, pa vendar bo on našel določeno mero zadovoljstva in užitka v praskanju po svojih odprtih ranah. Tako tudi, Māgandiya, bitja, ki niso prosta uživanja v čutnih užitkih, ki jih je pogoltnilo hrepenenje po čutnih užitkih, ki gorijo v vročici po čutnih užitkih, se še vedno vdajajo v čutne užitke; bolj ko se takšna bitja vdajajo v čutne užitke, bolj se njihovo hrepenenje po čutnih užitkih povečuje in bolj gorijo v vročici po čutnih užitkih, pa vendar ona najdejo določeno mero zadovoljstva in uživanja v odvisnosti od petih vezi čutnega užitka.

18. Kaj misliš, Māgandiya? Ali si kadarkoli videl ali slišal kralja ali kraljevega ministra, ki bi sam užival, opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutnega užitka, ki je brez da bi opustil hrepenenje po čutnih užitkih, brez odstranitve vročice po čutnih užitkih, bil sposoben bivati prost žeje, z umom notranje v miru, ali je sposoben ali bo sposoben tako bivati?” - “Ne, mojster Gotama.”

“Dobro, Māgandiya. Tudi jaz nisem nikoli videl ali slišal o kralju ali kraljevemu ministru, ki sam uživa, opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutnega užitka, ki bi brez opustitve hrepenenja po čutnih užitkih, brez odstranitve vročice po čutnih užitkih, bil sposoben bivati prost žeje, z umom notranje mirnim, ali je sposoben ali bo sposoben tako bivati. Nasprotno, Māgandiya, ti samotarji ali brahmini, ki so bivali, bivajo ali bodo bivali prosti žeje, z umom notranje v miru, vsi to delajo, ko so razumeli, kot dejansko so, izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru čutnih užitkov in po opustitvi hrepenenja po čutnih užitkih in po odstranitvi vročice po čutnih užitkih, da so bivali, bivajo ali bodo bivali prosti žeje, z umom notranje v miru.”

19. Na tej točki je Blaženi vzkliknil:

“Največje od vseh pridobitev je zdravje,
Nibbāna je največja blaženost,
osmeročlena pot je najboljša od poti
ker varno vodi do Nesmrtnosti.”

Ko je bilo to rečeno je popotnik Māgandiya rekel Blaženemu: “To je čudovito, mojster Gotama, to je veličastno, kako dobro je to povedal mojster Gotama:

‘Največje od vseh pridobitev je zdravje,
Nibbāna je največja blaženost.’

Tudi mi smo že slišali to, kar so rekli prejšnji popotniki v tradiciji učiteljev in to se sklada, mojster Gotama.”

“Toda, Māgandiya, ko ste slišali to, kar so rekli prejšnji popotniki v tradiciji učiteljev, kaj je to zdravje, kaj je ta Nibbāna?”

Ko je bilo to rečeno, si je popotnik Māgandiya podrgnil svoje ude z rokami in rekel: “To je tisto zdravje, mojster Gotama, to je tista Nibbāna; kajti zdaj sem zdrav in srečen in nič me ne prizadene.”

20. “Māgandiya, predpostavi, da obstaja mož, ki je slep od rojstva, ki ne more poiskati svetlih ali temnih oblik, ki ne more videti modrih, rumenih, rdečih ali roza oblik, ki ne more videti kar je ravno in kar je neravno, ki ne more videti zvezd ali sonca in lune. Sliši lahko moškega z dobrim vidom, ko reče: ‘Resnično dobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ in on bi šel v iskanje belega sukna. Potem bi ga mož prevaral z umazanim, nečistim oblačilom: ‘Dobri človek, tukaj je belo sukno za vas, čudovito, brez madeža in čisto.’ In on bi ga sprejel in si ga nadel in bil zadovoljen z njim in je izgovoril besede zadovoljstva: ‘Resnično dobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ Kaj misliš, Māgandiya? Ko je ta mož, ki je slep od rojstva, sprejel to umazano, nečisto oblačilo, si ga nadel in bil zadovoljen z njim, je izgovoril besede zadovoljstva: ‘Resnično dobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ – je to naredil, ker je vedel in videl, ali zaradi vere v moža z dobrim vidom?”

“Častiti gospod, on bi naredil tako, ne da bi vedel in videl, ampak zaradi vere v moža z dobrim vidom.”

21. “Tako tudi, Māgandiya, popotniki drugih sekt so slepi in brez vizije. Oni ne poznajo zdravja, oni ne vidijo Nibbāne, pa vendar izgovorijo te verze:

‘Največje od vseh pridobitev je zdravje,
Nibbāna je največja blaženost.’

Ta verz so izgovorili prejšnji Popolni, popolnoma razsvetljeni:

‘Največje od vseh pridobitev je zdravje,
Nibbāna je največja blaženost,
osmeročlena pot je najboljša od poti
ker varno vodi do Nesmrtnosti.’

Sedaj to je postopoma postalo veljavno med običajnimi ljudmi. In čeprav je to telo, Māgandiya, bolezen, tumor, kopje, nesreča in stiska, sklicujoč se na to telo, rečeš: ‘To je to zdravje, mojster Gotama, to je ta Nibbāna.’ Ti nimaš tega plemenitega videnja, Māgandiya, s katerim morda lahko poznaš zdravje in vidiš Nibbāno.”

22. “Jaz imam zaupanje v mojstra Gotamo: ‘Mojster Gotama me je sposoben učiti Dhammo na takšen način, da lahko pridem do spoznanja zdravja in da vidim Nibbāno.’”

“Māgandiya, predpostavi, da je tam mož rojen kot slep, ki ne more videti temnih in svetlih oblik … ali sonca in lune. Potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljni sorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bi pripravil zdravilo za njega, vendar se z uporabo tega zdravila vid tega moža ne bo pojavil ali bil prečiščen. Kaj misliš, Māgandiya, bi ta zdravnik postal utrujen in razočaran?” - “Da, mojster Gotama.” - “Tako tudi, Māgandiya, če bi te jaz učil Dhammo tako: ‘To je tisto zdravje, to je tista Nibbāna,’ morda ne bi spoznal zdravja ali videl Nibbāne in to bi bilo utrudljivo in mučno zame.”

23. “Jaz imam zaupanje v mojstra Gotamo: ‘Mojster Gotama me je sposoben učiti Dhammo na takšen način, da lahko spoznam zdravje in vidim Nibbāno.’”

“Māgandiya, predpostavi, da je tam mož rojen kot slep, ki ne more videti temnih in svetlih oblik … ali sonca in lune. Sliši lahko moškega z dobrim vidom, ko reče: ‘Resnično dobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ in on bi šel v iskanje belega sukna. Potem bi ga mož prevaral z umazanim, nečistim oblačilom: ‘Dobri človek, tukaj je belo sukno za vas, čudovito, brez madeža in čisto.’ In on bi ga sprejel in si ga nadel. Potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljni sorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bi napravil zanj zdravila - sredstva za bljuvanje in odvajala, mazila in proti mazila in nosna zdravila - in z uporabo teh zdravil se bi človekov vid povrnil in prečistil. Skupaj s pojavljanjem njegovega vida, bi postala njegova želja in hotenje po tem umazanem suknu opuščeno; potem se morda razvname z ogorčenostjo in sovraštvom proti temu možu in morda pomisli, da bi ga moral ubiti: ‘Resnično, ta mož me je dolgo časa vlekel za nos, varal in goljufal s tem umazanim, nečistim oblačilom, ko mi je rekel: “Dobri človek, tukaj je belo sukno za vas, čudovito, brez madeža in čisto.’”

24. “Tako tudi, Māgandiya, če bi te učil Dhammo tako: ‘To je to zdravje, to je ta Nibbāna,’ bi morda spoznal zdravje in videl Nibbāno. Skupaj z nastajanjem tvojega vida, so lahko tvoje želje in poželenje po petih agregatih, na katerega vplivajo predpostavke, opuščene. Potem morda lahko misliš: ‘Resnično, dolgo časa me je ta um vlekel za nos, me varal in goljufal. Ko sem se oprijemal, sem se oprijemal le za materijo, sem se oprijemal le za občutek, sem se oprijemal le za zaznavo, sem se oprijemal le za tvorbe, sem se oprijemal le za zavedanje. S svojim oprijemanjem kot pogojem, [nastane] bitnost; z bitnostjo kot pogojem, rojstvo; z rojstvom kot pogojem, nastanejo staranje in smrt, žalost, objokovanje, bolečina, bridkost in obup. Takšen je izvor vse te celotne gmote trpljenja.’”

25. “Jaz imam zaupanje v mojstra Gotamo: ‘Mojster Gotama me je sposoben učiti Dhammo na takšen način, da se lahko dvignem iz tega sedeža, ozdravljen svoje slepote.’”

“Potem, Māgandiya, druži se s pravimi ljudmi. Ko se družiš s pravimi ljudmi, boš slišal pravo Dhammo. Ko slišiš pravo Dhammo, boš vadil v skladu s pravo Dhammo. Ko vadiš v skladu s pravo Dhammo, boš sam spoznal in videl: ‘To so bolezni, tumorji in kopja; toda tukaj te bolezni, tumorji in kopja izginejo brez ostanka. S prenehanjem mojih predpostavk, pride do prenehanja bitnosti; s prenehanjem bitnosti, prenehanje rojstva; s prenehanjem rojstva, preneha staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšno je prenehanje vse te gmote trpljenja.’”

26. Ko je bilo to rečeno, je popotnik Māgandiya rekel: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški sanghi. Sprejel bom hojo naprej pod mojstrom Gotamo, sprejel bom popolno sprejetost.”

27. “Māgandiya, ta, ki je predhodno pripadal drugi sekti in želi hojo naprej in popolno sprejetje v to Dhammo in disciplino, živi preizkusno štiri mesece. Če so menihi na koncu štirih mesecev z njim zadovoljni, mu dajo posvetitev za hojo naprej in ga popolno sprejmejo v status meniha. Toda jaz prepoznam individualne razlike v tem pogledu.”

“Častiti gospod, če ta, ki so predhodno pripada drugi sekti in želi hojo naprej in popolno sprejetje v to Dhammo in disciplino, živi preizkusno štiri mesece in če so na koncu štirih mesecev menihi z njim zadovoljni, mu dajo posvetitev za hojo naprej in ga popolno sprejmejo v status meniha, potem bom jaz živel na preizkusu štiri leta. Na koncu štirih let, če bodo menihi zadovoljni z mano, naj mi odobrijo hojo naprej in me popolnoma sprejmejo v meniški status.”

28. Potem je popotnik Māgandiya sprejel hojo naprej pod Blaženim in prejel popolno sprejetje. In kmalu, ne dolgo po svojem popolnem sprejetju, ko je bival sam, usmerjen v svojo notranjost, prizadeven, vnet in odločen, je častiti Māgandiya, s svojim uresničenjem z direktnim znanjem, tukaj in sedaj vstopil in bival v tem vrhunskem cilju posvečenega življenja, zaradi katerega pripadnik plemena gre upravičeno naprej od doma v brezdomstvo. Neposredno je vedel: “Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.” In častiti Māgandiya je postal eden od arahantov.

 

Opombe


[i]Op.p.: V hinduizmu še dandanes posebej častijo ogenj, ki v njihovih hišah nikoli ne ugasne. Zato je prostor, v katerem gori ogenj za brahmine zelo pomemben in lahko sklepamo, da je bila velika čast, če so gostu pripravili ležišče v tej sobi

[ii]Op.p.: Govor je o rasti na področju čutnih užitkov – Buddha je učil zadržanje, kar je razvidno iz nadaljevanja sutte

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)