(MN 75) Māgandiya Sutta – Māgandiyu

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Kuru, blizu mesta Kurujcev, imenovanem Kammāsadhamma, na ležišču iz sušene trave v sobi z obrednim ognjem[1] brahmana, ki je pripadal bhāradvādžskemu rodu.

2. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel in vzel svojo posodo in zunanje oblačilo in odšel v Kammāsadhammo po miloščino. Ko je hodil po miloščino v Kammāsadhammi in se vrnil s poti, je po svojem obroku odšel do nekega gozdička. Ko je prišel v gozdiček je sedel k vznožju drevesa, da bi tam prebil dan.

3. Popotnik Māgandiya, ki je hodil in se sprehajal, je odšel do sobe z obrednim ognjem brahmana, ki je pripadal bhāradvādžskemu rodu. Tam je videl pripravljeno ležišče iz sušene trave in je vprašal brahmana: “Za koga je pripravljen ta pogrinjek iz sušene trave v sobi z obrednim ognjem gospoda iz bhāradvādžskega rodu? Izgleda kot postelja asketa.”

4. “Gospod Māgandiya, tam je asket Gotama, sakyanski sin, ki je šel naprej iz sakyanskega rodu. Sedaj, razširilo se je dobro poročilo o gospodu Gotami glede tega: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’ Ta postelja je bila pripravljena za tega gospoda Gotamo.”

(UNIČEVALEC RASTI)

5. “Resnično, gospod Bhāradvādža, to je slab pogled, ko vidimo posteljo tega uničevalca rasti, gospoda Gotame.”

“Pazi kaj govoriš, Māgandiya, pazi kaj govoriš! Mnogo učenih plemenitih, učenih brahmanov, učenih gospodarjev in učenih asketov ima popolno zaupanje v gospoda Gotamo in on jih je vodil na plemeniti pravi način, v Dhammi, ki je dobra.”

“Gospod Bhāradvādža, četudi bi videli gospoda Gotamo iz oči v oči, bi mu rekli v obraz: ‘Asket Gotama je uničevalec rasti.’ Zakaj je tako? Ker je to zabeleženo v naših spisih.”

“Če gospod Māgandiya nima nič proti, naj to povem gospodu Gotami?”

“Naj bo gospod Bhāradvādža pomirjen. Povej mu, kar sem pravkar rekel.”

6. Medtem je s sposobnostjo božanskega ušesa, ki je prečiščeno in presega človeškega, Blaženi slišal pogovor med brahmanom iz bhāradvādžskega rodu in popotnikom Māgandiyo. Ko je bil večer, je Blaženi prišel iz samote, odšel do brahmanove sobe z obrednim ognjem in sedel na pripravljeno ležišče iz sušene trave. Potem je brahman iz bhāradvādžskega rodu odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel ob stran. Blaženi ga je vprašal: “Bhāradvādža, ali si imel kakšen razgovor s popotnikom Māgandiyo o tem ležišču iz sušene trave?”

Ko je bilo to rečeno, je brahman, prestrašen in z lasmi pokonci, odgovoril: “Hoteli smo povedati gospodu Gotami o tej isti stvari, ampak gospod Gotama nas je prehitel.”

7. Ta pogovor med Blaženim in brahmanom iz bhāradvādžskega rodu je ostal nedokončan, ker je popotnik Māgandiya, ki je hodil in se sprehajal, prišel do brahmanove sobe z obrednim ognjem in se srečal z Blaženim. Izmenjal je pozdrave z Blaženim in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel ob stran. Blaženi mu je rekel:

8. “Māgandiya, oči uživajo v objektih, se veselijo v objektih, se navdušujejo v objektih. To je Tathāgata ukrotil, obvaroval, zaščitil in zadržal in uči Dhammo za njihovo zadržanje. Je bilo z ozirom na to, da si rekel: ‘Asket Gotama je uničevalec rasti’?”

“Bilo je z ozirom na to, gospod Gotama, da sem rekel: ‘Asket Gotama je uničevalec rasti.’ Zakaj je tako? Ker je to zabeleženo v naših spisih.”

“Ušesa uživajo v zvokih … Nos uživa v vonjih … Jezik uživa v okusih … Telo uživa v otipljivostih … Um uživa v pojavih, se veseli v pojavih, se navdušuje v pojavih. To je Tathāgata ukrotil, obvaroval, zaščitil in zadržal in uči Dhammo za njihovo zadržanje. Je bilo z ozirom na to, da si rekel: ‘Asket Gotama je uničevalec rasti’?”

“Bilo je z ozirom na to, gospod Gotama, da sem rekel: ‘Asket Gotama je uničevalec rasti.’ Zakaj je tako? Ker je to zabeleženo v naših spisih.”

(UŽITKI)

9. “Kaj misliš, Māgandiya? Nekdo je prej lahko užival v objektih, ki so prepoznani z očmi, po kateri se želi, hrepeni, so prijetni in simpatični, povezani z željo po užitkih in izzivajo poželenje. Kasneje, ko je razumel, kot dejansko je, izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru vidnega objekta, morda opusti želje po objektih, odstrani vročico po objektih in biva brez žeje, s srcem notranje v miru. Kaj bi mu rekel, Māgandiya?” - “Nič, gospod Gotama.”

“Kaj misliš, Māgandiya? Nekdo je prej lahko užival v zvokih, ki so prepoznani z ušesi … v vonjih prepoznanih z nosom … v okusih prepoznanih z jezikom … v otipljivostih prepoznanimi s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane s čutno željo in izzivajo poželenje. Kasneje, ko je razumel kot dejansko je izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru otipljivosti, morda opusti želje po otipljivosti, odstrani vročico po otipljivosti in biva brez žeje, s srcem notranje v miru. Kaj bi mu rekel, Māgandiya?” - “Nič, gospod Gotama.”

10. “Māgandiya, prej, ko sem živel doma, sem užival, opremljen in oskrbljen s petimi vezmi užitkov: z objekti prepoznanimi z očmi … z zvoki prepoznanimi z ušesi … z vonji prepoznanimi z nosom … z okusi prepoznanimi z jezikom … z otipljivostmi prepoznanimi s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnih užitkih in izzivajo poželenje. Imel sem tri palače: eno za deževno obdobje, eno za zimo in eno za poletje. Živel sem v palači za deževno obdobje štiri mesece deževnega obdobja, užival z glasbeniki, ki so bile vse ženske in nisem šel v spodnjo palačo.

Kasneje, ko sem razumel kot dejansko so, izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru čutnih užitkov, sem opustil želje po čutnih užitkih, odstranil vročico po njih in bival brez žeje, s srcem notranje v miru. Jaz vidim druga bitja, ki niso prosta poželenja po čutnih užitkih, bitja, ki so jih pogoltnile želje po njih, ki gorijo v vročici po čutnih užitkih, se vdajajo vanje in jim ne zavidam, niti se ne radostim v tem pogledu. Zakaj je tako? Ker obstaja, Māgandiya, radost neodvisna od čutnih užitkov, neodvisna od slabih stanj, ki presega celo božansko blaženost. Ker se veselim v tem, ne zavidam temu kar je manjvredno, niti se ne veselim v tem pogledu.

11. Predpostavi, Māgandiya, da je gospodar ali gospodarjev sin, bogat, z velikim bogastvom in premoženjem, in opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutnih užitkov, in morda uživa v objektih prepoznanih z očmi … v zvokih prepoznanih z ušesi … v vonjih prepoznanih z nosom … v okusih prepoznanih z jezikom … v otipljivostih prepoznanih s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane z željo po čutnih užitkih in izzivajo poželenje. Ker se obnaša dobro v telesu, govoru in umu, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavi na dobrem mestu, v nebeškem svetu v spremstvu božanstev Triintridesetih. In tam, obkrožen s skupino nimf v gozdičku Nandana, bi užival opremljen in oskrbljen s petimi vezmi božanskih užitkov. Predpostavimo, da je vidi gospodarja ali gospodarjevega sina, kako uživa opremljen in oskrbljen s petimi vezmi [človeških] užitkov. Kaj misliš, Māgandiya? Bi to mlado božanstvo, obkroženo s skupino nimf v gozdičku Nandana, ki uživa opremljeno in oskrbljeno s petimi vezmi božanskih užitkov, zavidalo gospodarju ali gospodarjevemu sinu za njegovih pet vezi človeških užitkov ali bi se vrnilo k človeškemu užitku?”

“Ne, gospod Gotama. Le kako ne? Ker so nebeški užitki bolj odlični in prefinjeni kot so človeški užitki.”

12. “Tako tudi, Māgandiya, prej, ko sem živel doma, sem užival opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutov: z objekti prepoznanimi z očmi … z otipljivostmi prepoznanimi s telesom, po katerih se želi, se hrepeni, so prijetne in simpatične, povezano z željo po čutnih užitkih in izzivajo poželenje. Kasneje, ko sem razumel kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru čutnih užitkov, sem opustil želje po čutnih užitkih, odstranil vročico po čutnih užitkih in bival brez žeje, s srcem notranje v miru. Jaz vidim druga bitja, ki niso osvobojena poželenja po čutnih užitkih, ampak jih pogoltne poželenje po čutnih užitkih, gorijo z vročico po čutnih užitkih, se vdajajo v čutne užitke in jim ne zavidam, niti se ne veselim v tem pogledu. Zakaj je tako? Ker obstaja, Māgandiya, radost neodvisna od čutnih užitkov, neodvisna od slabih stanj, ki presega božansko blaženost. Ker se veselim v tem, ne zavidam temu kar je manjvredno, niti se ne veselim v tem pogledu.

(PRISPODOBE O GOBAVCU)

13. Predpostavi, Māgandiya, gobavca z ranami in mehurji na svojih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojim nohti in žgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljni sorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bi napravil zanj zdravilo, in z uporabo tega zdravila se bi mož pozdravil gobavosti in bi postal zdrav in zadovoljen, neodvisen, gospod sebe, sposoben, da gre kamor želi. Potem lahko zagleda drugega gobavca z ranami in mehurji na svojih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojim nohti in izžgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Kaj misliš, Māgandiya? Bo ta mož zavidal temu gobavcu njegovo jamo z gorečim ogljem ali njegovo uporabo zdravil?”

“Ne, gospod Gotama. Zakaj je tako? Ko je bolezen, se mora narediti zdravilo in ko ni bolezni, ni treba narediti zdravila.”

14. “Tako tudi, Māgandiya, prej, ko sem živel doma … (kot v §12) … Ker se veselim v tem, ne zavidam temu kar je manjvredno, niti se ne veselim v tem pogledu.

15. Predpostavi, Māgandiya, gobavca z ranami in mehurji na svojih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojimi nohti in žgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljni sorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bi napravil zanj zdravilo in z uporabo tega zdravila se bi mož pozdravil svoje gobavosti in bi postal zdrav in zadovoljen, neodvisen, svoj gospod, sposoben, da gre kamor hoče. Potem bi ga dva močna moža zgrabila z obema rokama in ga povlekla proti gorečemu oglju v jami. Kaj misliš, Māgandiya? Ali bi ta mož zasukal svoje telo v to ali ono smer?”

“Da, gospod Gotama. Zakaj je tako? Ker je ta ogenj resnično boleč na dotik, vroč in žgoč.”

“Kaj misliš, Māgandiya? Je samo sedaj, da je ta ogenj boleč na dotik, vroč in žgoč, ali je bil tudi prej ta ogenj boleč na dotik, vroč in žgoč?”

“Gospod Gotama, ta ogenj je sedaj boleč na dotik, vroč in žgoč in tudi prej je bil boleč na dotik, vroč in žgoč. Ko je bil ta mož gobav, z ranami in mehurji na svojih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojimi nohti, so bile njegove sposobnosti oslabljene. Čeprav je bil ogenj dejansko boleč na dotik, ga je on zmotno dojemal kot prijetnega.”

16. “Tako tudi, Māgandiya, v preteklosti so bili užitki boleči na dotik, vroči in žgoči. V prihodnosti bodo užitki boleči na dotik, vroči in žgoči. Sedaj so užitki boleči na dotik, vroči in žgoči. Toda ta bitja, ki niso osvobojena poželenja po užitkih, bitja, ki so jih pogoltnile želje po užitkih, ki gorijo v vročici po užitkih, imajo sposobnosti, ki so oslabljene. Čeprav so užitki dejansko boleči na dotik, pridobi napačno dojemanje o njih kot da so prijetni.

17. Predpostavi, Māgandiya, gobavca z ranami in mehurji na svojih udih, požrtih od črvov, s krastami, ki jih je do krvi spraskal s svojimi nohti in žgal svoje telo nad jamo z gorečim ogljem. Bolj ko praska kraste in žge svoje telo, bolj gnusne, bolj smrdljive in bolj okužene postanejo odprte rane, pa vendar bo našel določeno mero zadovoljstva in užitka v praskanju po svojih odprtih ranah. Māgandiya, bitja, ki niso osvobojena uživanja v užitkih, ki so jih pogoltnile želje po užitkih, ki gorijo v vročici po užitkih, se še vedno vdajajo v užitke. Bolj ko se takšna bitja vdajajo v užitke, bolj se njihove želje po užitkih povečujejo in bolj gorijo v vročici po užitkih, pa vendar najdejo določeno mero zadovoljstva in uživanja v odvisnosti od petih vezi čutov.

(PRISPODOBA O KRALJU)

18. Kaj misliš, Māgandiya? Ali si kadarkoli videl ali slišal kralja ali kraljevega duhovnika, ki bi sam užival opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutov, ki je, ne da bi opustil želje po užitkih, brez odstranitve vročice po užitkih, bil sposoben bivati osvobojen žeje, s srcem notranje v miru, ali koga, ki je sposoben ali bo sposoben tako bivati?” - “Ne, gospod Gotama.”

“Dobro, Māgandiya. Tudi jaz nisem nikoli videl ali slišal o kralju ali kraljevemu duhovnika, ki sam uživa opremljen in oskrbljen s petimi vezmi čutov, ki bi brez opustitve želje po užitkih, brez odstranitve vročice po užitkih, bil sposoben bivati osvobojen žeje, s srcem notranje v miru, ali koga, ki je sposoben ali bo sposoben tako bivati. Nasprotno, Māgandiya, ti asketi ali brahmani, ki so bivali, bivajo ali bodo bivali osvobojeni žeje, s srcem notranje v miru, vsi to delajo, ko so razumeli kot dejansko so izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru užitkov in po opustitvi želje po užitkih in po odstranitvi vročice po užitkih, da so bivali, bivajo ali da bodo bivali prosti žeje, s srcem notranje v miru.”

(ZDRAVJE IN UGASNITEV)

19. Na tej točki je Blaženi vzkliknil:

“Največje od vseh pridobitev je zdravje,
ugasnitev je največja blaženost,
osemčlena pot je najboljša od poti,
ker varno vodi do nesmrtnosti.”

Ko je bilo to rečeno je popotnik Māgandiya rekel Blaženemu: “To je osupljivo, gospod Gotama, to je neverjetno, kako dobro je to povedal gospod Gotama:

‘Največje od vseh pridobitev je zdravje,
ugasnitev je največja blaženost.’

Tudi mi smo že slišali to, kar so rekli prejšnji popotniki v tradiciji učiteljev in to se sklada, gospod Gotama.”

“Māgandiya, ko ste slišali to, kar so rekli prejšnji popotniki v tradiciji učiteljev, kaj je to zdravje, kaj je ta ugasnitev?”

Ko je bilo to rečeno, si je popotnik Māgandiya podrgnil svoje ude s svojima rokama in rekel: “To je tisto zdravje, gospod Gotama, to je tista ugasnitev. Zdaj sem zdrav in srečen in nič me ne prizadene.”

(PRISPODOBA O SLEPEM MOŽU)

20. “Māgandiya, predpostavi, da obstaja mož, ki je slep od rojstva, ki ne more videti svetlih ali temnih objektov, ki ne more videti modrih, rumenih, rdečih ali roza objektov, ki ne more videti kar je ravno in kar je neravno, ki ne more videti zvezd ali sonca in lune. Sliši lahko moškega z dobrim vidom, ko reče: ‘Resnično dobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ In on bi šel v iskanje belega sukna. Potem bi ga mož prevaral z umazanim, nečistim oblačilom: ‘Dobri človek, tukaj je belo sukno za vas, čudovito, brez madeža in čisto.’ In on bi ga sprejel in si ga nadel in bil zadovoljen z njim in bi izgovoril besede zadovoljstva: ‘Resnično dobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ Kaj misliš, Māgandiya? Ko je ta mož, ki je slep od rojstva, sprejel to umazano, nečisto oblačilo, si ga nadel in bil zadovoljen z njim, je izgovoril besede zadovoljstva: ‘Resnično dobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ – je to naredil, ker je vedel in videl, ali zaradi zaupanja v moža z dobrim vidom?”

“Častiti gospod, on bi naredil tako, ne da bi vedel in videl, ampak zaradi zaupanja v moža z dobrim vidom.”

21. “Tako tudi, Māgandiya, popotniki drugih sekt so slepi in brez vizije. Oni ne poznajo zdravja, oni ne vidijo ugasnitve, pa vendar izgovorijo te verze:

‘Največje od vseh pridobitev je zdravje,
ugasnitev je največja blaženost.’

Ta verz so izgovorili prejšnji Popolni, popolno prebujeni:

‘Največje od vseh pridobitev je zdravje,
ugasnitev je največja blaženost,
osemčlena pot je najboljša od poti,
ker varno vodi do nesmrtnosti.’

Sedaj, to je postopoma postalo veljavno med običajnimi ljudmi. In čeprav je to telo, Māgandiya, bolezen, tumor, kopje, nesreča in stiska, sklicujoč se na to telo, rečeš: ‘To je to zdravje, gospod Gotama, to je ta ugasnitev.’ Ti nimaš tega plemenitega videnja, Māgandiya, s katerim morda lahko poznaš zdravje in vidiš ugasnitev.”

(UČENJE DHAMME)

22. “Jaz imam zaupanje v gospoda Gotamo: ‘Gospod Gotama me je sposoben učiti Dhammo na takšen način, da lahko pridem do spoznanja zdravja in da vidim ugasnitev.’”

“Māgandiya, predpostavi, da je tam mož rojen kot slep, ki ne more videti temnih in svetlih objektov … ali sonca in lune. Potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljni sorodniki, pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bi pripravil zdravilo za njega, vendar se z uporabo tega zdravila vid tega moža ne bi pojavil ali bil prečiščen. Kaj misliš, Māgandiya, bi ta zdravnik postal utrujen in razočaran?” - “Da, gospod Gotama.” - “Tako tudi, Māgandiya, če bi te jaz učil Dhammo tako: ‘To je tisto zdravje, to je tista ugasnitev,’ morda ne bi spoznal zdravja ali videl ugasnitve in to bi bilo utrudljivo in mučno zame.”

23. “Jaz imam zaupanje v gospoda Gotamo: ‘Gospod Gotama me je sposoben učiti Dhammo na takšen način, da lahko spoznam zdravje in vidim ugasnitev.’”

“Māgandiya, predpostavi, da je tam mož rojen kot slep, ki ne more videti temnih in svetlih objektov … ali sonca in lune. Sliši lahko moškega z dobrim vidom, ko reče: ‘Resnično dobro, gospodje, je belo sukno, čudovito, brez madeža in čisto!’ in on bi šel v iskanje belega sukna. Potem bi ga mož prevaral z umazanim, nečistim oblačilom: ‘Dobri človek, tukaj je belo sukno za vas, čudovito, brez madeža in čisto.’ In on bi ga sprejel in si ga nadel. Potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi bližnji in daljni sorodniki pripeljali zdravnika, da ga pozdravi. Zdravnik bi napravil zanj zdravila - sredstva za bljuvanje in odvajala, mazila in protimazila in nosna zdravila - in z uporabo teh zdravil bi se človekov vid povrnil in prečistil. Skupaj s pojavitvijo njegovega vida, bi postala njegova želja in hotenje po tem umazanem suknu opuščena. Tega človeka bi gledal kot na sovražnika, kot na tistega, ki mu je storil škodo in morda pomisli, da bi ga moral ubiti: ‘Resnično, ta mož me je dolgo časa vlekel za nos, varal in goljufal s tem umazanim, nečistim oblačilom, ko mi je rekel: “Dobri človek, tukaj je belo sukno za vas, čudovito, brez madeža in čisto.’”

24. “Tako tudi, Māgandiya, če bi te učil Dhammo tako: ‘To je to zdravje, to je ta ugasnitev,’ bi morda spoznal zdravje in videl ugasnitev. Skupaj z nastajanjem tvojega vida, so lahko tvoje želje in poželenje po petih agregatih na katere vplivajo predpostavke, opuščene. Potem morda lahko misliš: ‘Resnično, dolgo časa me je ta um vlekel za nos, me varal in goljufal. Ko sem se oklepal, sem se oklepal le za snov, sem se oklepal le za občutek, sem se oklepal le za zaznavo, sem se oklepal le za tvorbe, sem se oklepal le za zavest. S predpostavko kot pogojem, bitnost. Z bitnostjo kot pogojem, rojstvo. Z rojstvom kot pogojem, nastanejo starost in smrt, žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska. Takšen je izvor vse te gmote neprijetnosti.’”

25. “Jaz imam zaupanje v gospoda Gotamo: ‘Gospod Gotama me je sposoben učiti Dhammo na takšen način, da se lahko dvignem iz tega sedeža ozdravljen svoje slepote.’”

“Potem, Māgandiya, druži se s pravimi ljudmi. Ko se družiš s pravimi ljudmi, boš slišal pravo Dhammo. Ko slišiš pravo Dhammo, boš vadil v skladu s pravo Dhammo. Ko vadiš v skladu s pravo Dhammo, boš sam spoznal in videl: ‘To so bolezni, tumorji in kopja, in tukaj te bolezni, tumorji in kopja izginejo brez ostanka. S prenehanjem svojih predpostavk, pride do prenehanja bitnosti. S prenehanjem bitnosti, prenehanje rojstva. S prenehanjem rojstva, preneha starost in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšno je prenehanje vse te gmote neprijetnosti.’”

(HOJA NAPREJ)

26. Ko je bilo to rečeno, je popotnik Māgandiya rekel: “Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Sprejel bom hojo naprej pod gospodom Gotamo, sprejel bom popolno sprejetost.”

27. “Māgandiya, ta, ki je predhodno pripadal drugi sekti in želi hojo naprej in popolno sprejetje v to Dhammo in disciplino, živi preizkusno štiri mesece. Če so menihi na koncu štirih mesecev z njim zadovoljni, mu dajo dovoljenje za hojo naprej in ga popolno sprejmejo v status meniha. Toda jaz prepoznam individualne razlike v tem pogledu.”

“Častiti gospod, če ta, ki predhodno pripada drugi sekti in želi hojo naprej in popolno sprejetje v to Dhammo in disciplino živi preizkusno štiri mesece in če so na koncu štirih mesecev menihi z njim zadovoljni, mu dajo dovoljenje za hojo naprej in popolno sprejetje, potem bom jaz živel na preizkusu štiri leta. Na koncu štirih let, če bodo menihi zadovoljni z mano, naj mi odobrijo hojo naprej in popolno sprejetje.”

28. Potem je popotnik Māgandiya sprejel hojo naprej pod Blaženim in prejel popolno sprejetje. In kmalu, ne dolgo po popolnem sprejetju, ko je bival sam, usmerjen v svojo notranjost, prizadeven, vnet in odločen, je častiti Māgandiya s svojim uresničenjem z direktno vednostjo tukaj in sedaj vstopil in bival v tem vrhunskem cilju svetega življenja, zaradi katerega pripadnik roda gre upravičeno naprej od doma v brezdomstvo. Direktno je vedel: “Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.” In častiti Māgandiya je postal eden od arahantov.

Opombe

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / junij 2024