(MN 74) Dīghanakha Sutta - Dīghanakhi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rajagahi v Merjaščevi votlini na Jastrebovi gori.

2. Popotnik Dīghanakha [1] je odšel do Blaženega in z njim izmenjal pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je stopil na stran in rekel Blaženemu: “Mojster Gotama, moj nauk in pogled je: ‘Nič ni sprejemljivega zame.”

“Ta tvoj pogled, Aggivessana, ‘Nič ni sprejemljivega zame’ – ali ni vsaj ta pogled sprejemljiv za tebe?”

“Če bi bil ta moj pogled sprejemljiv zame, mojster Gotama, bi tudi ta bil isti, bi tudi ta bil isti.”

3. “Dobro, Aggivessana, veliko jih je v svetu, ki pravijo: ‘Tudi ta bi bil isti, tudi ta bi bil isti,’ vendar oni ne opustijo tega pogleda in privzamejo nekega drugega pogleda. Malo jih je v svetu, ki rečejo: ‘Tudi ta bi bil isti, tudi ta bi bil isti,’ in opustijo ta pogled in ne privzamejo nekega drugega pogleda.

4. Aggivessana, obstajajo nekateri samotarji in brahmini, katerih nauk in pogled je to: ‘Vse je sprejemljivo zame.’ Obstajajo nekateri samotarji in brahmini, katerih nauk in pogled je ta: ‘Nič ni sprejemljivega zame.’ In obstajajo nekateri samotarji in brahmini, katerih nauk in pogled je to: ‘Nekaj je sprejemljivega zame, nekaj ni sprejemljivega zame.’ Med temi, je pogled samotarjev in brahminov, ki imajo nauk in pogled ‘Vse je sprejemljivo zame’ blizu poželenja, blizu suženjstva, blizu uživanja, blizu držanja, blizu oklepanja. Pogled teh samotarjev in brahminov, ki imajo nauk in pogled ‘Nič ni sprejemljivega zame’ je blizu ne-poželenja, blizu ne-suženjstva, blizu ne-uživanja, blizu ne-držanja, blizu ne-oklepanja.”

5. Ko je bilo to rečeno, je popotnik Dīghanakha opomnil: “Mojster Gotama hvali moje gledišče, mojster Gotama priporoča moje gledišče.”

“Aggivessana, kot tisti samotarji in brahmini, ki imajo nauk in pogled ‘Nekaj je sprejemljivega zame, nekaj ni sprejemljivega zame’ – je pogled teh na to kar je sprejemljivo blizu poželenja, blizu suženjstva, blizu uživanja, blizu držanja, blizu oklepanja, medtem ko je pogled teh na to kar ni sprejemljivo, blizu ne-poželenja, blizu ne-suženjstva, blizu ne-uživanja, blizu ne-držanja, blizu ne-oklepanja.

6. Sedaj, Aggivessana, modrec med temi samotarji in brahmini, ki ima nauk in pogled ‘Vse je sprejemljivo zame’ meni tako: ‘Če se trdno držim svojega pogleda “Vse je sprejemljivo zame” in objavim: “Samo to je pravilno, karkoli drugega je napačno,” potem se lahko spoprimem z dvema drugima: s samotarjem ali brahminom, ki ima nauk in pogled “Nič ni sprejemljivega zame” in s samotarjem ali brahminom, ki ima nauk in pogled “Nekaj je sprejemljivega zame, nekaj ni sprejemljivega zame.” Jaz se lahko spoprimem s tema dvema in kjer je spopad, tam so spori; kadar so spori, obstajajo prepiri; kadar so prepiri, tam je neprijetnost.’ Ker sam vnaprej sluti spopade, spore, prepire in neprijetnost, opusti ta pogled in ne prevzame nekega drugega pogleda. Tako pride do opuščanja teh pogledov; tako pride do odrekanja tem pogledom.

7. Modrec med temi samotarji in brahmini, ki ima nauk in pogled ‘Nič ni sprejemljivega zame’ meni tako: ‘Če se trdno držim svojega pogleda “Nič ni sprejemljivega zame” in objavim: “Samo to je pravilno, karkoli drugega je napačno,” se lahko spoprimem z dvema drugima: s samotarjem ali brahminom, ki ima nauk in pogled “Vse je sprejemljivo zame” in s samotarjem ali brahminom, ki ima nauk in pogled “Nekaj je sprejemljivega zame, nekaj ni sprejemljivega zame.” Jaz se lahko spoprimem s tema dvema in kjer je spopad, tam so spori; kadar so spori, obstajajo prepiri; kadar so prepiri, tam je neprijetnost.’ Ker sam vnaprej sluti spopade, spore, prepire in neprijetnost, opusti ta pogled in ne prevzame nekega drugega pogleda. Tako pride do opuščanje teh pogledov; tako pride do odrekanja tem pogledom.

8. Modrec med temi samotarji in brahmini, ki ima nauk in pogled ‘Nekaj je sprejemljivega zame, nekaj ni sprejemljivega zame’ meni tako: ‘Če se trdno držim svojega pogleda “Nekaj je sprejemljivega zame, nekaj ni sprejemljivega zame” in objavim: “Samo to je pravilno, karkoli drugega je napačno,” potem se lahko spoprimem z dvema drugima: s samotarjem ali brahminom, ki ima nauk in pogled “Vse je sprejemljivo zame” in s samotarjem ali brahminom, ki ima nauk in pogled “Nič ni sprejemljivega zame.” Jaz se lahko spoprimem s tema dvema in kjer je spopad, tam so spori; kadar so spori, obstajajo prepiri; kadar so prepiri, tam je neprijetnost.’ Ker sam vnaprej sluti spopade, spore, prepire in neprijetnost, opusti ta pogled in ne prevzame nekega drugega pogleda. Tako pride do opuščanje teh pogledov; tako pride do odrekanja tem pogledom.

9. Sedaj, Aggivessana, to telo je narejeno iz materije, sestavljajo ga štirje veliki elementi, ustvarila sta ga mati in oče in je zgrajeno iz kuhanega riža in kaše, je predmet nestalnosti, se obrabi in izgine, razkroji in razpade. Obravnavati ga je treba kot nestalno, kot trpljenje, kot bolezen, kot tumor, kot kopje, kot nesrečo, kot stisko, kot tujca, kot razpadajoče, kot prazno, kot ne-sebstvo. Kdor tako obravnava telo, ta opusti željo po telesu, naklonjenost telesu, podvrženost telesu.

10. Obstajajo, Aggivessana, tri vrste občutkov: prijeten občutek, neprijeten občutek in niti neprijeten niti prijeten občutek. Takrat, ko nekdo čuti prijeten občutek, ne čuti neprijetnega občutka ali niti neprijetnega niti prijetnega občutka; ob tej priložnosti čuti samo prijeten občutek. Takrat, ko nekdo čuti neprijeten občutek, ne čuti prijetnega občutka niti neprijetnega niti prijetnega občutka; ob tej priložnosti čuti samo neprijeten občutek. Takrat, ko nekdo čuti niti neprijeten niti prijeten občutek, ne čuti prijetnega občutka ali neprijetnega občutka; ob tej priložnosti čuti samo niti neprijeten niti prijeten občutek.

11. Prijeten občutek, Aggivessana, je nestalen, pogojen, se pojavi v odvisnosti, je predmet uničenja, izginotja, propada in končanja. Neprijeten občutek je tudi nestalen, pogojen, se pojavi v odvisnosti, je predmet uničenja, izginotja, propada in končanja. Niti neprijeten niti prijeten občutek je tudi nestalen, pogojen, se pojavi v odvisnosti, je predmet uničenja, izginotja, propada in končanja.

12. Ko tako gleda, dobro poučeni plemeniti učenec postane razočaran s prijetnim občutkom, razočaran z neprijetnim občutkom, razočaran z niti neprijetnim niti prijetnim občutkom. Ko je razočaran, postane brezstrasten. Skozi razstrastenje je [njegov um] osvobojen. Ko je osvobojen, pride vedenje: ‘Osvoboditev.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja’

13. Menih katerega um je tako osvobojen, Aggivessana, se ne pridruži nobenemu in z nobenim ni v sporu; on uporablja govor, ki je trenutno v svetu, ne da bi se oprijel zanj.”

14. Ob tej priložnosti je častiti Sāriputta stal za Blaženim in ga hladil s pahljanjem. Pomislil je: “Blaženi, resnično, govori o opuščanju teh stvari skozi neposredno znanje; Vzvišeni, resnično, govori o odrekanju teh stvari skozi neposredno znanje.” Ko je častiti Sāriputta o tem razmislil, je skozi ne oprijemanje njegov um postal osvobojen od vplivov.

15. Ampak, v popotniku Dīghanakhi se je pojavila čista, neomadeževana vizija Dhamme: “Vse kar je predmet nastajanja je predmet prenehanje.” Popotnik Dīghanakha je videl Dhammo, dosegel Dhammo, razumel Dhammo, razglasil Dhammo; on je prestopil preko dvoma, odstranil zmedenost, pridobil neustrašenost in postal neodvisen od drugih v učiteljevem predpisu.

16. In rekel je Blaženemu: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški sanghi. Od danes naprej naj se me mojster Gotama zapomni kot laičnega sledilca, ki je šel k njem po zatočišče do konca življenja.”

 

Opombe


[1]  Dighanakha je bil nečak častitega Sāriputte. V času, ko se je približal Buddhi je bil Sāriputta samo dva tedna menih in je bil še vedno vstopajoči v tok.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / julij 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.