(MN 74) Dīghanakha Sutta - Dīghanakhu

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rādžagahu, v Merjaščevi votlini na Jastrebovem vrhu.

2. Popotnik Dīghanakha je odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je stopil ob stran in rekel Blaženemu: “Gospod Gotama, moj nauk in pogled je: ‘Nič ni sprejemljivo zame.”

“Ta tvoj pogled, Aggivessana, ‘Nič ni sprejemljivo zame’ – ali ni vsaj ta pogled sprejemljiv za tebe?”

“Če bi bil ta moj pogled sprejemljiv zame, gospod Gotama, bi tudi to bilo isto, bi tudi to bilo isto.”

3. “Dobro, Aggivessana, veliko jih je v svetu, ki pravijo: ‘Tudi to bi bilo isto, tudi to bi bilo isto,’ vendar oni ne opustijo tega pogleda in privzamejo nekega drugega pogleda. Malo jih je v svetu, ki rečejo: ‘Tudi to bi bilo isto, tudi to bi bilo isto,’ in opustijo ta pogled in ne privzamejo nekega drugega pogleda.

(SPREJEMLJIVO IN NESPREJEMLJIVO)

4. Aggivessana, obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je ‘Vse je sprejemljivo zame.’ Obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je ‘Nič ni sprejemljivo zame.’ In obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je ‘Nekaj je sprejemljivo zame, nekaj ni sprejemljivo zame.’ Med temi, je pogled asketov in brahmanov, ki imajo nauk in pogled ‘Vse je sprejemljivo zame’ blizu poželenja, blizu vezanosti, blizu uživanja, blizu držanja, blizu oklepanja. Pogled teh asketov in brahmanov, ki imajo nauk in pogled ‘Nič ni sprejemljivo zame’ je blizu nepoželenja, blizu nevezanosti, blizu neuživanja, blizu nedržanja, blizu neoklepanja.”

5. Ko je bilo to rečeno, je popotnik Dīghanakha pripomnil: “Gospod Gotama hvali moje stališče, gospod Gotama priporoča moje stališče.”

“Aggivessana, kot tisti asketi in brahmani, ki imajo nauk in pogled ‘Nekaj je sprejemljivo zame, nekaj ni sprejemljivo zame’ – je pogled teh na to kar je sprejemljivo, blizu poželenja, blizu vezanosti, blizu uživanja, blizu držanja, blizu oklepanja, medtem ko je pogled teh na to kar ni sprejemljivo blizu nepoželenja, blizu nevezanosti, blizu neuživanja, blizu nedržanja, blizu neoklepanja.

6. Sedaj, Aggivessana, modrijan med temi asketi in brahmani, ki ima nauk in pogled ‘Vse je sprejemljivo zame’ razmišlja tako: ‘Če se trdno držim svojega pogleda “Vse je sprejemljivo zame” in razglasim: “Edino to je pravilno, vse drugo je napačno,” se lahko spoprimem z dvema drugima: z asketom ali brahmanom, ki ima nauk in pogled “Nič ni sprejemljivo zame” in z asketom ali brahmanom, ki ima nauk in pogled “Nekaj je sprejemljivo zame, nekaj ni sprejemljivo zame.” Jaz se lahko spoprimem s tema dvema in kjer je spopad, tam so spori, in kadar so spori, obstajajo prepiri, in kadar so prepiri, je tam neprijetnost.’ Ker vnaprej sluti spopade, spore, prepire in neprijetnost, opusti ta pogled in ne prevzame nekega drugega pogleda. Tako pride do opuščanja teh pogledov, tako pride do odrekanja tem pogledom.

7. Modrijan med temi asketi in brahmani, ki ima nauk in pogled ‘Nič ni sprejemljivo zame’ meni tako: ‘Če se trdno držim svojega pogleda “Nič ni sprejemljivo zame” in razglasim: “Edino to je pravilno, vse drugo je napačno,” se lahko spoprimem z dvema drugima: z asketom ali brahmanom, ki ima nauk in pogled “Vse je sprejemljivo zame” in z asketom ali brahmanom, ki ima nauk in pogled “Nekaj je sprejemljivo zame, nekaj ni sprejemljivo zame.” Jaz se lahko spoprimem s tema dvema in kjer je spopad, tam so spori, in kadar so spori, obstajajo prepiri, in kadar so prepiri, je tam neprijetnost.’ Ker sam vnaprej sluti spopade, spore, prepire in neprijetnost, opusti ta pogled in ne prevzame nekega drugega pogleda. Tako pride do opuščanje teh pogledov, tako pride do odrekanja tem pogledom.

8. Modrijan med temi asketi in brahmani, ki ima nauk in pogled ‘Nekaj je sprejemljivo zame, nekaj ni sprejemljivo zame’ meni tako: ‘Če se trdno držim svojega pogleda “Nekaj je sprejemljivo zame, nekaj ni sprejemljivo zame” in razglasim: “Edino to je pravilno, vse drugo je napačno,” se lahko spoprimem z dvema drugima: z asketom ali brahmanom, ki ima nauk in pogled “Vse je sprejemljivo zame” in z asketom ali brahmanom, ki ima nauk in pogled “Nič ni sprejemljivo zame.” Jaz se lahko spoprimem s tema dvema in kjer je spopad, tam so spori, in kadar so spori, obstajajo prepiri, in kadar so prepiri, je tam neprijetnost.’ Ker vnaprej sluti spopade, spore, prepire in neprijetnost, opusti ta pogled in ne prevzame nekega drugega pogleda. Tako pride do opuščanje teh pogledov, tako pride do odrekanja tem pogledom.

(SNOV)

9. Sedaj, Aggivessana, to telo je narejeno iz snovi, sestavljajo ga štirje veliki elementi, ustvarila sta ga mati in oče in je zgrajeno iz kuhanega riža in kaše, je predmet nestalnosti, se obrabi in izgine, razkroji in razpade. Obravnavati ga je treba kot nestalno, kot neprijetno, kot bolezen, kot tumor, kot kopje, kot nesrečo, kot stisko, kot tujca, kot razpadajoče, kot prazno, kot nesebstvo. Kdor tako obravnava telo, ta opusti željo po telesu, naklonjenost telesu, podvrženost telesu.

(OBČUTEK)

10. Obstajajo, Aggivessana, tri vrste občutkov: prijeten občutek, neprijeten občutek in niti neprijeten niti prijeten občutek. Ko nekdo čuti prijeten občutek, ne čuti neprijetnega občutka ali niti neprijetnega niti prijetnega občutka, takrat čuti samo prijeten občutek. Ko nekdo čuti neprijeten občutek, ne čuti prijetnega občutka niti neprijetnega niti prijetnega občutka, takrat čuti samo neprijeten občutek. Ko nekdo čuti niti neprijeten niti prijeten občutek, ne čuti prijetnega občutka ali neprijetnega občutka, takrat čuti samo niti neprijeten niti prijeten občutek.

11. Prijeten občutek, Aggivessana, je nestalen, je pogojen, se pojavi v odvisnosti, je predmet uničenja, izginotja, propada in končanja. Neprijeten občutek je tudi nestalen, pogojen, se pojavi v odvisnosti, je predmet uničenja, izginotja, propada in končanja. Niti neprijeten niti prijeten občutek je tudi nestalen, pogojen, se pojavi v odvisnosti, je predmet uničenja, izginotja, propada in končanja.

(OSVOBODITEV)

12. Ko tako gleda, dobro poučeni plemeniti učenec ni očaran s prijetnim občutkom, ni očaran z neprijetnim občutkom, ni očaran z niti neprijetnim niti prijetnim občutkom. Ko ni očaran, postane brezstrasten. Skozi razstrastenje je [njegovo srce] osvobojeno. Ko je osvobojeno, pride vednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’

13. Menih katerega srce je tako osvobojeno, Aggivessana, se ne pridruži nobenemu in z nobenim ni v sporu. Uporablja govor, ki se takrat govori v svetu, ne da bi se oprijel zanj.”

14. Takrat je častiti Sāriputta stal za Blaženim in ga hladil s pahljanjem. Pomislil je: “Blaženi, resnično, govori o opuščanju teh stvari skozi direktno vednost. Vzvišeni, resnično, govori o odrekanju tem stvarem skozi direktno vednost.” Ko je častiti Sāriputta o tem razmislil, je zaradi neoprijemanja njegovo srce postalo osvobojeno vplivov.

15. V popotniku Dīghanakhu se je pojavila čista, neomadeževana vizija Dhamme: “Vse kar je predmet nastajanja je predmet prenehanja.” Popotnik Dīghanakha je videl Dhammo, dosegel Dhammo, razumel Dhammo, razglasil Dhammo. Prestopil je onkraj dvoma, odstranil zmedenost, pridobil neustrašenost in postal neodvisen od drugih v učiteljevem predpisu.

16. In rekel je Blaženemu: “Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes naprej naj se me gospod Gotama zapomni kot laičnega sledilca, ki je šel k njem po zatočišče do konca življenja.”