(MN 68) Naḷakapāna Sutta – Pri Naḷakapāni

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Kosala pri Naḷakapāni, v gozdičku Palāsa.

2. Ob tej priložnosti je mnogo zelo znanih pripadnikov naroda odšlo naprej zaradi prepričanja, od doma v brezdomstvo pod Blaženim - častiti Anuruddha, častiti Nandiya, častiti Kimbila, častiti Bhagu, častiti Kuṇḍadhāna, častiti Revata, častiti Ᾱnanda in drugi zelo znani pripadniki naroda.

3. In ob tej priložnosti je Blaženi sedel na odprtem, obkrožen s skupnostjo menihov. Sklicujoč se na te pripadnike naroda, je nagovoril menihe: “Menihi, ti pripadniki naroda, ki so odšli naprej zaradi prepričanja, od doma v brezdomstvo pod mano – ali oni uživajo v posvečenem življenju?”

Ko je bilo to rečeno, so bili ti menihi tiho.

V drugo in v tretje je sklicujoč se na te pripadnike naroda, nagovoril menihe: “Menihi, ti pripadniki naroda, ki so odšli naprej zaradi prepričanja, od doma v brezdomstvo pod mano – ali oni uživajo v posvečenem življenju?”

V drugo in v tretje so bili ti menihi tiho.

4. Potem je Blaženi menil: “Kaj če vprašam te pripadnike naroda?”

Nagovoril je častitega Anuruddha: “Anuruddha, ali vi vsi uživate v posvečenem življenju?”

“Gotovo, častiti gospod, mi uživamo v posvečenem življenju.”

5. “Dobro, dobro, Anuruddha! Primerno je za vse vas pripadnike naroda, ki ste šli naprej zaradi prepričanja, od doma v brezdomstvo pod mano, da uživate v posvečenem življenju. Ker ste še vedno oskrbljeni z blagoslovom mladosti, črnolasi mladi moški v pomladi življenja, bi se lahko vdajali v čutnost, pa ste kljub temu šli naprej, od doma v brezdomstvo. To ni zato, ker so vas spodili kralji, da ste šli naprej, od doma v brezdomstvo ali ker so vas nagnali tatovi ali dolžnost do obveznosti, strah ali hotenje po preživljanju. Vi niste šli naprej iz prepričanja, od doma v brezdomstvo, ampak potem, ko ste premislili: ‘Jaz sem žrtev rojstva, staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa; jaz sem žrtev trpljenja, plen trpljenja. Sigurno se lahko spozna konec tega velikega trpljenja’?” - “Da, častiti gospod.”

6. “Kaj naj naredi, Anuruddha, pripadnik naroda, ki je tako šel naprej? Ko še vedno ne doseže zadovoljstva in prijetnosti, ki sta odmaknjena od čutnosti in odmaknjena od slabih stanj, ali nekega še bolj mirnega stanja kot je to,[1] pohlep napade njegov um in ostane, jeza napade njegov um in ostane, lenoba in topost napadeta njegov um in ostaneta, vznemirjenost in kesanje napadeta njegov um in ostaneta, špekulativnost napade njegov um in ostane, nezadovoljstvo napade njegov um in ostane, utrujenost napade njegov um in ostane. To je tako, ko še vedno ne doseže zadovoljstva in prijetnosti, ki sta odmaknjena od čutnosti in odmaknjena od slabih stanj, ali od nekega še bolj mirnega stanja kot je to. Ko doseže zadovoljstvo in prijetnost, ki sta odmaknjena od čutnosti in odmaknjena od slabih stanj, ali od nekega še bolj mirnega stanja kot je to, pohlep ne napade njegovega uma in ostane, jeza … lenoba in topost … vznemirjenost in kesanje … dvom … nezadovoljstvo … utrujenost ne napade njegovega uma in ostane. To je tako, ko doseže zadovoljstvo in prijetnost, ki sta odmaknjena od čutnosti in odmaknjena od slabih stanj, ali nekega še bolj mirnega stanja kot je to.

7. Kako potem, Anuruddha, ali vi vsi mislite o meni na tak način: ‘Tathāgata ni opustil vplivov, ki onesnažujejo, prinesejo obnovitev bitnosti, povzročajo težave, zorijo v trpljenje in vodijo do prihodnjega rojstva, staranja in smrti. Zato Tathāgata uporabi eno stvar po razmisleku, vztraja pri naslednji stvari po razmisleku, se izogne drugi stvari po razmisleku in odstrani drugo stvar po razmisleku’?”[2]

“Ne, častiti gospod, mi ne mislimo o Blaženem na tak način. Mi mislimo o Blaženem na ta način: ‘Tathāgata je opustil vplive, ki onesnažijo, prinesejo obnovitev bitnosti, povzročajo težave, zorijo v trpljenje in vodijo do prihodnjega rojstva, staranja in smrti. Zato Tathāgata uporabi eno stvar po razmisleku, vztraja pri naslednji stvari po razmisleku, se izogne drugi stvari po razmisleku in odstrani drugo stvar po razmisleku.”

“Dobro, dobro, Anuruddha! Tathāgata je opustil vplive, ki onesnažijo, prinesejo obnovitev bitnosti, povzročajo težave, zorijo v trpljenje in vodijo do prihodnjega rojstva, staranja in smrti; on jih je odrezal pri koreninah, jih naredil kot palmin štor, jih odstranil, tako da niso več predmet bodočega nastajanja. Prav tako kot palmino drevo, katerega krošnja je odrezana, ni sposobno nadaljnje rasti, tako je tudi Tathāgata opustil vplive, ki onesnažijo … jih odrezal pri koreninah, jih naredil kot palmin štor, jih odstranil, tako da niso več predmet bodočega nastajanja.

8. Kaj misliš, Anuruddha? Kakšen namen Tathāgata vidi v tem, da ko učenec umre, takole objavi njegovo ponovno pojavitev: ‘Ta in ta se je ponovno pojavil na tem in tem mestu; ta in ta se je ponovno pojavil na tem in tem mestu’?”[3]

“Častiti gospod, naša učenja so zakoreninjena v Blaženem, vodi nas Blaženi, Blaženega imamo kot svoje zatočišče. Bilo bi dobro, če bi Blaženi razložil pomen teh besed. Ko ga bodo slišali od Blaženega, si ga bodo menihi zapomnili.”

9. “Anuruddha, ni zaradi zavajanja ljudi ali laskanja ljudem ali za namen dobička, časti ali slovesa ali z mislijo, ‘Naj me ljudje poznajo, da sem tak,’ da ko učenec umre, Tathāgata proglasi njegovo ponovno pojavitev: ‘Ta in ta se je ponovno pojavil na takšnem in takšnem mestu.’ To je zato, ker obstajajo zvesti pripadniki naroda, ki so navdušeni in razveseljeni s tem, kar je vzvišeno, ki ko slišijo to, usmerijo svoj um v tako stanje in to vodi do njihovega blagostanja in sreče za dolgo časa.

10. Tako menih sliši: ‘Menih, imenovan tako in tako je umrl; Blaženi je oznanil za njega: “On je bil utrjen v končnem znanju.’”[4] In on je bodisi sam videl tega častitega, bodisi slišal o njem: ‘Vrlina tega častitega je bila taka, njegovo stanje [zbranosti] je bilo tako, njegova modrost je bila taka, njegovo bivanje [v dosežkih] je bilo tako, njegova odrešitev je bila taka.’ Ko se spomni njegovega prepričanja, vrline, učenja, velikodušnosti in modrosti, on usmeri svoj um k takemu stanju. Na ta način menih udobno biva.

11. Tako menih sliši: ‘Menih imenovan tako in tako je umrl; Blaženi je oznanil za njega: “Z uničenjem petih nižjih ovir se je spontano ponovno pojavil [v Čistem bivališču] in bo tam dosegel končno Nibbāno, ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta[5].’” In on je bodisi sam videl tega častitega … on usmeri svoj um k takemu stanju. Na ta način menih udobno biva.

12. Tako menih sliši: ‘Menih imenovan tako in tako je umrl; Blaženi je oznanil za njega: “Z uničenjem treh ovir in s slabljenjem poželenja, sovraštva in zablode je postal enkratni povratnik, ki se še enkrat vrne na ta svet[6], da konča trpljenje.’” In on je bodisi sam videl tega častitega … on usmeri svoj um k takemu stanju. Na ta način menih udobno biva.

13. Tako menih sliši: ‘Menih imenovan tako in tako je umrl; Blaženi je oznanil za njega: “Z uničenjem treh ovir je postal vstopajoči v tok[7], nič več predmet pogube, vezanja [za odrešitev], usmerjen k prebujenju.’” In on je bodisi sam videl tega častitega … on usmeri svoj um k takemu stanju. Tudi na takšen način menih udobno biva.

14. Tako nuna sliši: ‘Nuna imenovana tako in tako je umrla; Blaženi je oznanil za njo: “Ona je bila utrjena v končnem znanju.’” In ona je bodisi sama videla to nuno, bodisi je slišala o njej: ‘Vrlina te nune je bila taka, njeno stanje [zbranosti] je bilo tako, njena modrost je bila taka, njeno bivanje [v dosežkih] je bilo tako, njena odrešitev je bila taka.’ Ko se spomni njenega prepričanja, vrline, učenja, velikodušnosti in modrosti, ona usmeri svoj um k takemu stanju. Na ta način nuna udobno biva.

15. Tako nuna sliši: ‘Nuna imenovana tako in tako je umrla; Blaženi je oznanil za njo: “Z uničenjem petih nižjih ovir se je ponovno spontano pojavila [v Čistem bivališču] in bo tam dosegla končno Nibbāno, ne da bi se še kdaj vrnila iz tistega sveta.” …

16. ‘On je o njej izjavil: “ Z uničenjem treh ovir in s slabljenjem poželenja, sovraštva in zablode je postala enkratni povratnik, ki se še enkrat vrne na ta svet, da dokonča trpljenje.” …

17. ‘On je o njej izjavil: “ Z uničenjem treh ovir je postala vstopajoča v tok, nič več predmet pogube, vezanja [za odrešitev], usmerjena k prebujenju.’” In ona je bodisi sama videla to nuno … ona usmeri svoj um k takemu stanju. Tudi na takšen način nuna udobno biva.

18. Tako moški laični sledilec sliši: ‘Moški laični sledilec imenovan tako in tako je umrl; Blaženi je oznanil za njega: “Z uničenjem petih nižjih ovir se je ponovno spontano pojavil [v Čistem bivališču] in bo tam dosegel končno Nibbāno, ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.” …

19. ‘On je o njem izjavil: “Z uničenjem treh ovir in s slabljenjem poželenja, sovraštva in zablode, je postal enkratni povratnik, ki se še enkrat vrne na ta svet, da konča trpljenje.” …

20. ‘On je o njem izjavil: “Z uničenjem treh ovir je postal vstopajoči v tok, nič več predmet pogube, vezanja [za odrešitev], usmerjen k prebujenju.’” In on je bodisi sam videl tega častitega, bodisi slišal o njem: ‘Vrlina tega častitega je bila taka, njegovo stanje [zbranosti] je bilo tako, njegova modrost je bila taka, njegovo bivanje [v dosežkih] je bilo tako, njegova odrešitev je bila taka.’ Ko se spomni njegove prepričanja, vrline, učenja, velikodušnosti in modrosti, on usmeri svoj um k takemu stanju. Tudi na ta način moški laični sledilec udobno biva.

21. Tako ženska laična sledilka sliši: ‘Ženska laična sledilka imenovana tako in tako je umrla; Blaženi je oznanil za njo: “Z uničenjem petih nižjih ovir se je ponovno spontano pojavila [v Čistem bivališču] in bo tam dosegla končno Nibbāno, ne da bi se še kdaj vrnila iz tistega sveta.” …

22. ‘On je o njej izjavil: “Z uničenjem treh ovir in s slabljenjem poželenja, sovraštva in zablode, je postala enkratni povratnik, ki se še enkrat vrne na ta svet, da konča trpljenje.” …

23. ‘On je o njej izjavil: “Z uničenjem treh ovir je postala vstopajoča v tok, nič več predmet pogube, vezanja [za odrešitev], usmerjena k prebujenju.’” In ona je bodisi sama videla to nuno, bodisi slišal o njej: ‘Vrlina te nune je bila taka, njeno stanje [zbranosti] je bilo tako, njena modrost je bila taka, njeno bivanje [v dosežkih] je bilo tako, njena odrešitev je bila taka.’ Ko se je spomnila njenega prepričanja, vrline, učenja, velikodušnosti in modrosti, ona usmeri svoj um k takemu stanju.’” Tudi na takšen način ženska laična sledilka udobno biva.

24. Tako, Anuruddha, ni zaradi zavajanja ljudi ali laskanja ljudem ali za namen dobička, časti ali slovesa ali z mislijo, ‘Naj me ljudje poznajo, da sem tak,’ da ko je učenec umrl, Tathāgata proglasi njegovo ponovno pojavitev: ‘Ta in ta se je ponovno pojavil na tem in tem mestu; ta in ta se je ponovno pojavil na tem in tem mestu.’ To je zato, ker obstajajo zvesti pripadniki naroda, ki so navdušeni in razveseljeni s tem, kar je vzvišeno, ki ko slišijo to, usmerijo svoj um v tako stanje in to vodi do njihovega blagostanja in sreče za dolgo časa.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Anuruddha je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe

[1] “Prijetnost in užitek odmaknjen od čutnosti” označuje prvo in drugo jhāno, “nekaj bolj mirnega kot to” pa višje jhāne in štiri poti.

[2] Glej MN 2.4. To so prakse, ki se jih loteva ta, ki vadi, da prepreči nastanek latentnih vplivov, ki jih še ni opustil.

[3] To se nanaša na Buddhovo sposobnost, da razišče z jasnovidnostjo razmere, v katerih se ponovno rodijo njegovi učenci.

[4] Arahant.

[5] Nepovratnik (anāgami).

[6] Enkratni povratnik (sakadāgāmī).

[7] Vstopajoči v tok (sotāpanna).

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / junij 2017, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information