(MN 65) Bhaddāli Sutta - Bhaddāliju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” — “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

(PREHRANJEVANJE ENKRAT DNEVNO)

2. “Menihi, jaz jem enkrat dnevno. Na tak način sem brez bolezni in neprijetnosti in uživam zdravje, moč in udobno bivanje.[1] Dajte, menihi, jejte enkrat dnevno. Na tak način boste brez bolezni in neprijetnosti in boste uživali zdravje, moč in udobno bivanje.”

3. Ko je bilo to rečeno, je častiti Bhaddāli rekel Blaženemu: “Častiti gospod, jaz nisem pripravljen jesti enkrat na dan. Če bi to naredil, bi me skrbelo in bi se bal.’”

“Potem, Bhaddāli, pojej en del tam kjer si povabljen in odnesi en del s seboj. S hranjenjem na tak način se boš preživljal.”

“Častiti gospod, jaz tudi na takšen način nisem pripravljen jesti. Če bi to naredil, bi lahko imel skrbi in strah o tem.”

4. Ko je Blaženi postavil to pravilo prakse,[2] ko je skupnost menihov upoštevala pravilo, je častiti Bhaddāli oznanil menihom svojo nestrinjanje. Potem se častiti Bhaddāli ni prikazal Blaženemu za cele tri mesece [deževnega umika], kot se to zgodi v slučaju, ko kdo ne vadi v skladu s pravilom učitelja.

5. Takrat je bilo nekaj menihov zaposlenih pri šivanju obleke za Blaženega in so si mislili: “Ko bo ta obleka zašita, na koncu treh mesecev [deževnega umika], se bo Blaženi odpravil na pot.”

6. Častiti Bhaddāli je odšel do teh menihov in izmenjal z njimi pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel ob stran in menihi so mu rekli: “Prijatelj Bhaddāli, ta obleka je bila sešita za Blaženega. S to sešito obleko se bo po koncu trimesečnega [deževnega umika] Blaženi odpravil na pot. Prosim, prijatelj Bhaddāli, posveti pravilno pozornost temu nasvetu. Ne dopusti, da ti bo kasneje postalo težko.”

(PREKRŠENO PRAVILO PRAKSE)

7. “Da, prijatelji,” je odgovoril in odšel do Blaženega. Ko mu je izkazal spoštovanje je sedel ob stran in rekel: “Častiti gospod, napravil sem napako, da sem kot norec, zmeden in tavajoč, ko je Blaženi določil in postavil pravilo prakse, ko je skupnost menihov upoštevala pravilo, v skupnosti menihov javno oznanil svojo odklonitev [da to izvršim]. Častiti gospod, naj mi Blaženi odpusti mojo napako, ker se bom tega v bodoče vzdržal.”

8. “Zagotovo, Bhaddāli, napravil si napako, da si kot norec, zmeden in tavajoč, ko sem določil in postavil pravilo prakse, ko je skupnost menihov upoštevala pravilo, v skupnosti menihov javno oznanil svojo odklonitev [da to izvršiš].

9. Bhaddāli, te okoliščine nisi prepoznal: ‘Blaženi živi v Sāvatthīju in Blaženi me bo poznal tako: “Menih z imenom Bhaddāli je ta, ki ne vadi v skladu s pravilom učitelja.’” Te okoliščine nisi prepoznal.

Tudi te okoliščine nisi prepoznal: ‘Mnogo menihov se je naselilo v Sāvatthīju za deževni umik, in tudi oni me bodo poznali tako: “Menih z imenom Bhaddāli je ta, ki ne vadi v skladu s pravilom učitelja.’” Tudi te okoliščine nisi prepoznal.

Tudi te okoliščine nisi prepoznal: ‘Mnogo nun se je naselilo v Sāvatthīju za deževni umik, in tudi one me bodo poznale tako: “Menih z imenom Bhaddāli je ta, ki ne vadi v skladu s pravilom učitelja.’” Tudi te okoliščine nisi prepoznal.

Tudi te okoliščine nisi prepoznal: ‘Mnogo laičnih sledilcev … Mnogo laičnih sledilk se je naselilo v Sāvatthīju, in tudi one me bodo poznale tako: “Menih z imenom Bhaddāli je ta, ki ne vadi v skladu s pravilom učitelja.’” Tudi te okoliščine nisi prepoznal.

Tudi te okoliščine nisi prepoznal: ‘Mnogo asketov in brahmanov drugih sekt se je naselilo v Sāvatthīju, in tudi oni me bodo poznali tako: “Menih z imenom Bhaddāli, starejši učenec asketa Gotame je ta, ki ne vadi v skladu s pravilom učitelja.’” Tudi te okoliščine nisi prepoznal.”

10. “Častiti gospod, napravil sem napako, da sem kot norec, zmeden in tavajoč, ko je Blaženi določil in postavil pravilo prakse, ko je skupnost menihov upoštevala pravilo, v skupnosti menihov javno oznanil svojo odklonitev [da to izvršim]. Častiti gospod, naj mi Blaženi odpusti mojo napako, ker se bom tega v bodoče vzdržal.”

“Zagotovo, Bhaddāli, napravil si napako, da si kot norec, zmeden in tavajoč, ko sem določil in postavil pravilo prakse, ko je skupnost menihov upoštevala pravilo, v skupnosti menihov javno oznanil svojo odklonitev izvršitve.

11. Kaj misliš, Bhaddāli? Predpostavimo, da je tu menih osvobojen na oba načina in mu rečem: ‘Pridi, menih, bodi deska zame, da grem po tebi preko blata.’ Ali bi on sam šel preko, ali bi obrnil svoje telo drugam, ali bi rekel ‘Ne’?”

“Ne, častiti gospod.”

(OSVOBODITEV)

“Kaj misliš, Bhaddāli? Predpostavimo, da je tu menih osvobojen z modrostjo … pričevalec s telesom … nekdo, ki je dosegel s pogledom ... osvobojen z zaupanjem … sledilec Dhamme … sledilec zaupanja, in mu rečem: ‘Pridi, menih, bodi deska zame, da grem po tebi preko blata.’ Ali bi on sam šel preko, ali bi obrnil svoje telo drugam, ali bi rekel ‘Ne’?”

“Ne, častiti gospod.”

12. “Kaj misliš, Bhaddāli? Ali si ti ob tej priliki ta, ki je osvobojen na oba načina ali ta, ki je osvobojen z modrostjo ali pričevalec s telesom ali ta, ki je dosegel s pogledom ali ta, ki je osvobojen z zaupanjem ali sledilec Dhamme ali sledilec zaupanja?”

“Ne, častiti gospod.”

“Bhaddāli, ali nisi ti prazen, neiskren prestopnik?”

13. “Da, častiti gospod. Častiti gospod, napravil sem napako, da sem kot norec, zmeden in tavajoč, ko je Blaženi določil in postavil pravilo prakse, ko je skupnost menihov upoštevala pravilo, v skupnosti menihov javno oznanil svojo odklonitev, da izvajam pravilo. Častiti gospod, naj mi Blaženi odpusti mojo napako, ker se bom tega v bodoče vzdržal.”

“Zagotovo, Bhaddāli, napravil si napako, da si kot norec, zmeden in tavajoč, ko sem določil in postavil pravilo prakse, ko je skupnost menihov upoštevala pravilo, v skupnosti menihov javno oznanil svojo odklonitev izvršitve. Toda, ker vidiš svojo napako kot tako in si se popravil v skladu z Dhammo, ti oprostimo. V disciplini Plemenitega je rast, ko nekdo vidi svojo napako in se popravi v skladu z Dhammo tako, da se tega v bodoče vzdrži.

14. Bhaddāli, nek menih ne vadi v skladu s pravilom učitelja. On meni: ‘Kaj če se zatečem na osamljen prostor za počitek: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju hriba, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame – mogoče bom spoznal neobičajno stanje, razliko v vednosti in viziji, ki je vredna plemenitih.’ On se zateče v osamljen prostor za počitek. Ko živi tako odmaknjen, ga učitelj graja, ga grajajo modri tovariši v svetem življenju, ki so ga preiskali, grajajo ga božanstva in graja sam sebe. Ko ga tako graja učitelj, modri tovariši v svetem življenju, božanstva in sam sebe, ne doseže nobenega neobičajnega stanja, nobene razlike v vednosti in viziji, ki je vredna plemenitih. Zakaj je tako? Tako je s tem, ki ne vadi v skladu s pravilom učitelja.

15. Bhaddāli, nek menih vadi v skladu s pravilom učitelja. On meni: ‘Kaj če se zatečem na osamljen prostor za počitek: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju hriba, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame. Mogoče bom spoznal neobičajno stanje, razliko v vednosti in viziji, ki je vredna plemenitih.’ On se zateče v osamljen prostor za počitek. Ko živi tako odmaknjen, ga učitelj ne graja, ga ne grajajo modri tovariši v svetem življenju, ki so ga preiskali, ga ne grajajo božanstva in ne graja samega sebe. Ko ga tako ne graja učitelj, ne modri tovariši v svetem življenju, ne božanstva in ne sam sebe, on doseže neobičajno stanje, razliko v vednosti in viziji, ki je vredna plemenitih.

16. Popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Zakaj je tako? Tako je s tem, ki vadi v skladu s pravilom učitelja.

17. Z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti … Ko izgine zadovoljstvo … vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti … Zakaj je tako? Tako je s tem, ki vadi v skladu s pravilom učitelja.

18. Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k spominu na pretekla življenja. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se je z svojimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. Zakaj je tako? Tako je s tem, ki vadi v skladu s pravilom učitelja.

19. Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k vednosti o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista ugledna bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeškega razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. Zakaj je tako? Tako je s tem, ki vadi v skladu s pravilom učitelja.

20. Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k vednosti o uničenju vplivov. On razume kot v resnici je: ‘To je neprijetnost. To je izvor neprijetnosti. To je prenehanje neprijetnosti. To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’ On razume kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

21. Ko on tako ve in vidi, je njegovo srce osvobojeno vpliva užitkov, vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko je osvobojeno, pride vednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’ Zakaj je tako? Tako je s tem, ki izvrši prakso v skladu s pravilom učitelja.”

(GRAJA MENIHA)

22. Nato je častiti Bhaddāli vprašal: “Častiti gospod, kaj je vzrok, kaj je razlog, zakaj ukrepajo proti nekemu menihu tako, da ga ponavljajoče opominjajo? Kaj je vzrok, kaj je razlog, zakaj ne ukrepajo s takimi dejanji proti nekemu menihu s ponavljajočim opominjanjem?”

23. “Bhaddāli, nek menih je stalni prestopnik, z mnogo prestopki. Ko ga menihi grajajo, se izgovarja, vodi pogovor stran, kaže nemir, sovraštvo in grenkobo. On ne nadaljuje pravilno, ne popusti, se ne uredi in ne reče: ‘Naj delujem tako, da bo skupnost zadovoljna.’ Menihi ob upoštevanju tega pomislijo: ‘Bilo bi dobro, da častiti zaslišijo tega meniha na tak način, da se ta spor proti njemu ne uredi prehitro.’ In menihi zaslišijo tega meniha na tak način, da se ta spor proti njemu ne uredi prehitro.

24. Toda, nek menih je stalni prestopnik, z mnogo prestopki. Ko ga menihi grajajo, se ne izgovarja, ne vodi pogovora stran, ali kaže nemir, sovraštvo in grenkobo. On nadaljuje pravilno, popusti, se uredi in reče: ‘Naj delujem tako, da bo skupnost zadovoljna.’ Menihi ob upoštevanju tega pomislijo: ‘Bilo bi dobro, če častiti zaslišijo tega meniha na tak način, da se ta spor proti njemu hitro uredi.’ In menihi zaslišijo tega meniha na tak način, da se ta spor proti njemu hitro uredi.

25. Nek menih je občasni prestopnik, brez mnogo prestopkov. Ko ga menihi grajajo, se izgovarja … (ponovi ostanek iz §23) … In menihi zaslišijo tega meniha na tak način, da se ta spor proti njemu ne uredi prehitro.

26. Toda, nek menih je občasni prestopnik, brez mnogo prestopkov. Ko ga menihi grajajo, se ne izgovarja … (ponovi ostanek iz §24) … In menihi zaslišijo tega meniha na tak način, da se ta spor proti njemu hitro uredi.

27. Nek menih napreduje s stopnjo zaupanja in ljubezni, ki ju ima. V tem primeru menihi menijo: ‘Prijatelji, ta menih napreduje s stopnjo zaupanja in ljubezni. Naj ne izgubi te stopnje zaupanja in ljubezni kot to lahko, če bi ukrepali proti njemu s ponavljajočim opominjanjem.’ Recimo, da ima človek samo eno oko. Potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi sorodniki varovali njegovo oko, misleč: ‘Naj ne izgubi svojega edinega očesa.’ Tako tudi nek menih napreduje s stopnjo zaupanja in ljubezni ... ‘Naj ne izgubi te stopnje zaupanja in ljubezni, kot bi ju lahko, če bi ukrepali proti njemu s ponavljajočim opominjanjem.’

28. To je vzrok, to je razlog, zakaj ukrepajo proti nekemu menihu s ponavljajočim opominjanjem. To je vzrok, to je razlog, zakaj ne ukrepajo proti nekemu menihu s ponavljajočim opominjanjem.”

(PRAVILA ZA PRAKSO)

29. “Častiti gospod, kaj je vzrok, kaj je razlog, zakaj je bilo prej manj pravil za prakso in je več menihov postalo utrjeno v končni vednosti? Kaj je vzrok, kaj je razlog, zakaj je sedaj več pravil za prakso in manj menihov postane utrjeno v končni vednosti?”

30. “To je tako, Bhaddāli. Ko se čuteča bitja poslabšujejo in prava Dhamma izginja, je več pravil za prakso in manj menihov postane utrjenih v končni vednosti. Učitelj ne postavi pravila prakse za učence, dokler določene stvari, ki so osnova za vplive, ne postanejo očitne v skupnosti. Ko določene stvari, ki so osnova za vplive, postanejo očitne v skupnosti, postavi učitelj pravilo za prakso učencev z namenom, da se obranijo teh stvari, ki so osnova za vplive.

31. Te stvari, ki so osnova za vplive, ne postanejo očitne tukaj v skupnosti, dokler skupnost ne doseže veličine. Ko skupnost doseže veličino, potem te stvari, ki so osnova za vplive, postanejo očitne v skupnosti in potem postavi učitelj pravilo za prakso učencev z namenom, da se obranijo teh stvari, ki so osnova za vplive. Te stvari, ki so osnova za vplive, se ne pokažejo v skupnosti, dokler skupnost ne doseže vrhunca posvetnih pridobitev … vrhunca slave … vrhunca velikega učenja … vrhunca dolgotrajnega slovesa. Ko skupnost doseže vrhunec dolgotrajnega slovesa, potem te stvari, ki so osnova za vplive, postanejo očitne v skupnosti in potem postavi učitelj pravilo za prakso učencev z namenom, da se obranijo teh stvari, ki so osnova za vplive.

(PRISPODOBA O MLADEM ČISTOKRVNEM ŽREBCU)

32. Nekaj vas je bilo, Bhaddāli, ko sem učil Dhammo skozi prispodobo o mladem čistokrvnem žrebcu. Se spomniš tega, Bhaddāli?”

“Ne, častiti gospod.”

“Kakšnemu razlogu pripisuješ to?”

“Častiti gospod, jaz sem bil dolgo časa tisti, ki ni opravljal prakse v skladu s pravilom učitelja.”

“To ni edini vzrok ali edini razlog. Z obdanjem tvojega uma z mojim umom, sem dolgo časa vedel: ‘Ko jaz učim Dhammo, se ta zavedeni mož za to ne zmeni, temu ne posveti pozornosti, se ne ukvarja z njo z vsem svojim umom, ne sliši Dhamme z željnimi ušesi.’ Vendar, Bhaddāli, jaz te bom učil Dhammo skozi prispodobo o mladem čistokrvnem žrebcu. Poslušaj in skrbno pazi, kaj bom rekel.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Bhaddāli.

Blaženi je rekel:

33. “Bhaddāli, predpostavimo, da vešč krotilec konj dobi dobrega čistokrvnega žrebca. Najprej ga navadi na nošenje uzde. Ko se žrebec navadi uporabljati uzdo, ker dela nekaj kar prej še nikoli ni delal, kaže nekaj zvijanja, trzanja in guganja, vendar skozi nenehno ponavljanje in postopno prakso, postane miren v tem delovanju.

Ko žrebec postane miren v tem delovanju, ga krotilec konj še naprej navaja na uzdo in jermenje. Ko se žrebec navaja na nošenje jermenja, ker dela nekaj kar prej še nikoli ni delal, kaže nekaj zvijanja, trzanja in guganja, vendar skozi nenehno ponavljanje in postopno prakso, postane miren v tem delovanju.

Ko žrebec postane miren v tem delovanju, ga krotilec konj pripravi na hojo v koraku, tekanje v krogu, v postavljanje na zadnje noge, v galopiranje, v naskok, v kraljevske protokole in običaje, v največjo okretnost, v najvišjo hitrost, v največjo krotkost. Ko se žrebec navadi delati te stvari, ker dela nekaj kar prej še nikoli ni delal, kaže nekaj zvijanja, trzanja in izmikanja, vendar skozi nenehno ponavljanje in postopno prakso, postane miren v tem delovanju.

Ko žrebec postane miren v tem delovanju, ga krotilec konj nagradi z drgnjenjem in nego. Ko ima dobri čistokrvni žrebec teh deset dejavnikov, je vreden kralja, biti v službi kralja in se imeti za enega od dejavnikov kralja.

(DESET KVALITET MENIHA)

34. Tako tudi, Bhaddāli, ko ima menih deset kvalitet, je vreden darov, vreden gostoljubnosti, vreden ponudb, vreden spoštljivih pozdravov, je neprekosljivo področje zaslug za svet. Katerih je teh deset? Bhaddāli, menih ima: pravilni pogled nekoga, ki je onstran prakse,[3] pravilno misel nekoga, ki je onstran prakse, pravilni govor nekoga, ki je onstran prakse, pravilno dejanje nekoga, ki je onstran prakse, pravilni način življenja nekoga, ki je onstran prakse, pravilni napor nekoga, ki je onstran prakse, pravilno pozornost nekoga, ki je onstran prakse, pravilno zbranost nekoga, ki je onstran prakse, pravilno vednost nekoga, ki je onstran prakse in pravilno odrešitev nekoga, ki je onstran prakse.[4]

Ko ima menih teh deset kvalitet, je vreden darov, vreden gostoljubnosti, vreden ponudb, vreden spoštljivih pozdravov, je neprekosljivo področje zaslug za svet.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Bhaddāli je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

---