(MN 65) Bhaddāli Sutta - Bhaddāliju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.”—“Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, jaz jem enkrat dnevno. Na tak način sem brez bolezni in neprijetnosti in uživam zdravje, moč in udobno bivanje.[1] Dajte, menihi, jejte enkrat dnevno. Na tak način boste brez bolezni in neprijetnosti in boste uživali zdravje, moč in udobno bivanje.”

3. Ko je bilo to rečeno, je častiti Bhaddāli rekel Blaženemu: “Častiti gospod, jaz nisem pripravljen jesti enkrat na dan; če bi to naredil, lahko imam skrbi in strah o tem.’”

“Potem, Bhaddāli, pojej en del tam, kjer si povabljen in odnesi en del s seboj. S hranjenjem na tak način se boš vzdrževal.”

“Častiti gospod, jaz tudi na takšen način nisem pripravljen jesti; če bi to naredil, bi lahko imel skrbi in strah o tem.”

4. Ko je Blaženi postavil to vadbeno pravilo,[2] ko je sangha menihov upoštevala pravilo, je častiti Bhaddāli oznanil menihom svojo nestrinjanje. Potem se častiti Bhaddāli ni prikazal Blaženemu za cele tri mesece [deževnega umika], kot se to zgodi v slučaju, ko kdo ne izvrši vadbe v skladu s pravilom učitelja.

5. Sedaj, ob tej priložnosti je bilo nekaj menihov zaposlenih pri šivanju obleke za Blaženega in so si mislili: “Ko bo ta obleka zašita, na koncu treh mesecev [deževnega umika], se bo Blaženi odpravil pešačiti.”

6. Častiti Bhaddāli je odšel do teh menihov in izmenjal pozdrave z njimi in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran. Ko je to napravil, so mu rekli: “Prijatelj Bhaddāli, ta obleka je bila sešita za Blaženega. S to sešito obleko se bo po koncu trimesečnega [deževnega umika] Blaženi odpravil pešačiti. Prosim, prijatelj Bhaddāli, posveti pravilno pozornost temu nasvetu. Ne dopusti, da ti bo kasneje postalo težko.”

7. “Da, prijatelji,” je odgovoril in odšel do Blaženega in ko ga je počastil je sedel na stran in rekel: “Častiti gospod, prekršek me je premagal, da sem kot norec, zmeden in tavajoč, ko je Blaženi določil in postavil vadbeno pravilo, ko je sangha menihov upoštevala pravilo, v sanghi menihov javno oznanil svojo odklonitev [da to izpolnim]. Častiti gospod, naj mi Blaženi odpusti moj prekršek, ker se bom tega v bodoče vzdržal.”

8. “Zagotovo, Bhaddāli, prekršek te je premagal, da si kot norec, zmeden in tavajoč, ko sem določil in postavil vadbeno pravilo, ko je sangha menihov upoštevala pravilo, v sanghi menihov javno oznanil svojo odklonitev [da to izpolniš].

9. Bhaddāli, te okoliščine nisi prepoznal: ‘Blaženi živi v Savatthiju in Blaženi me bo poznal tako: “Menih z imenom Bhaddāli je ta, ki ne izvršuje vadbe v skladu s pravilom učitelja.’” Te okoliščine nisi prepoznal.

Tudi te okoliščine nisi prepoznal: ‘Mnogo menihov se je naselilo v Savatthiju za deževni umik, in tudi oni me bodo poznali tako: “Menih z imenom Bhaddāli je ta, ki ne izvršuje vadbe v skladu s pravilom učitelja.’” Tudi te okoliščine nisi prepoznal.

Tudi te okoliščine nisi prepoznal: ‘Mnogo nun se je naselilo v Savatthiju za deževni umik, in tudi one me bodo poznale tako: “Menih z imenom Bhaddāli je ta, ki ne izvršuje vadbe v skladu s pravilom učitelja.’” Tudi te okoliščine nisi prepoznal.

Tudi te okoliščine nisi prepoznal: ‘Mnogo laičnih sledilcev … Mnogo laičnih sledilk se je naselilo v Savatthiju, in tudi one me bodo poznale tako: “Menih z imenom Bhaddāli je ta, ki ne izvršuje vadbe v skladu s pravilom učitelja.’” Tudi te okoliščine nisi prepoznal.

Tudi te okoliščine nisi prepoznal: ‘Mnogo samotarjev in brahminov drugih sekt se je naselilo v Savatthiju, in tudi oni me bodo poznali tako: “Menih z imenom Bhaddāli, starejši učenec samotarja Gotame je ta, ki ne izvršuje vadbe v skladu s pravilom učitelja.’” Tudi te okoliščine nisi prepoznal.”

10. “Častiti gospod, prekršek me je premagal, da sem kot norec, zmeden in tavajoč, ko je Blaženi določil in postavil vadbeno pravilo, ko je sangha menihov upoštevala pravilo, v sanghi menihov javno oznanil svojo odklonitev [da to izpolnim]. Častiti gospod, naj mi Blaženi odpusti moj prekršek, ker se bom tega vzdržal v bodoče.”

“ Zagotovo, Bhaddāli, prekršek te je premagal, da si kot norec, zmeden in tavajoč, ko sem določil in postavil vadbeno pravilo, ko je sangha menihov upoštevala pravilo, v sanghi menihov javno oznanil svojo odklonitev izpolnitve.

11. Kaj misliš, Bhaddāli? Predpostavimo, da je tu menih osvobojen v obeh načinih in mu rečem: ‘Pridi, menih, bodi deska zame, da grem preko blata.’ Ali bi on sam šel preko ali bi obrnil svoje telo drugam ali bi rekel ‘Ne’?”

“Ne, častiti gospod.”

“Kaj misliš, Bhaddāli? Predpostavimo, da je tu menih osvobojen z modrostjo … pričevalec s telesom … nekdo, ki je dosegel pogled ... osvobojen z vero … sledilec Dhamme … sledilec vere, in mu rečem: ‘Pridi, menih, bodi deska zame, da grem preko blata.’ Ali bi on sam šel preko ali bi obrnil svoje telo drugam ali bi rekel ‘Ne’?”

“Ne, častiti gospod.”

12. “Kaj misliš, Bhaddāli? Ali si ti ob tej priliki ta, ki je osvobojen na oba načina ali ta, ki je osvobojen z modrostjo ali pričevalec s telesom ali ta, ki je dosegel pogled ali ta, ki je osvobojen z vero ali sledilec Dhamme ali sledilec vere?”

“Ne, častiti gospod.”

“Bhaddāli, ali nisi ti prazen, neiskren prestopnik?”

13. “Da, častiti gospod. Častiti gospod, prekršek me je premagal, da sem kot norec, zmeden in tavajoč, ko je Blaženi določil in postavil vadbeno pravilo, ko je sangha menihov upoštevala pravilo, v sanghi menihov javno oznanil svojo odklonitev, da izvajam pravilo. Častiti gospod, naj mi Blaženi odpusti moj prekršek, ker se bom tega vzdržal v bodoče.”

“Zagotovo, Bhaddāli, prekršek te je premagal, da si kot norec, zmeden in tavajoč, ko sem določil in postavil vadbeno pravilo, ko je sangha menihov upoštevala pravilo, v sanghi menihov javno oznanil svojo odklonitev izpolnitve. Toda, ker vidiš svoj prekršek kot tak in si se popravil v skladu z Dhammo, ti oprostimo; v disciplini Plemenitega je rast, ko nekdo vidi svoj prekršek in se popravi v skladu z Dhammo s tem, da se tega vzdrži v bodoče.

14. Bhaddāli, nek menih ne izpolnjuje vadbe v skladu s pravilom učitelja. On meni: ‘Predpostavimo, da se zatečem na osamljeno mesto za počitek: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju hriba, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame – mogoče bom spoznal nadčloveško stanje, razliko v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih.’ On se zateče v neko tako osamljeno mesto za počitek. Ko živi tako odmaknjen, ga učitelj graja, ga grajajo modri tovariši v posvečenem življenju, ki so ga preiskali, grajajo ga bogovi in graja sam sebe. Ko ga tako graja učitelj, modri tovariši v posvečenem življenju, bogovi in sam sebe, ne doseže nobenega nadčloveškega stanja, nobene razlike v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih. Zakaj je tako? Tako je s tem, ki ne izpolni vadbe po učiteljevem pravilu.

15. Bhaddāli, neki menih izpolnjuje vadbo v skladu s pravilom učitelja. On meni: ‘Predpostavimo, da se zatečem na osamljeno mesto za počitek: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju hriba, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame - mogoče bom spoznal nadčloveško stanje, razliko v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih.’ On se zateče v neko tako osamljeno mesto za počitek. Ko živi tako odmaknjen, ga učitelj ne graja, ga ne grajajo modri tovariši v posvečenem življenju, ki so ga preiskali, ga ne grajajo bogovi in ne graja samega sebe. Ko ga tako ne graja učitelj, ne modri tovariši v posvečenem življenju, ne bogovi in ne sam sebe, on doseže nadčloveško stanje, razliko v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih.

16. Odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojeni iz samote. Zakaj je tako? Tako je s tem, ki izpolni v skladu s pravilom učitelja.

17. Z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi jhāni … Z ugašanjem, kot tudi od navdušenja … vstopi in biva v tretji jhāni … Z opustitvijo užitka in bolečine … vstopi in biva v četrti jhāni … Zakaj je tako? Tako je s tem, ki izpolni vadbo v skladu s pravilom učitelja.

18. Ko je njegov zbrani um tako prečiščen in jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k znanju spomniti se preteklih življenj. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, eno rojstvo, dve rojstvi, tri rojstva, štiri rojstva, pet rojstev, deset rojstev, dvajset rojstev, trideset rojstev, štirideset rojstev, petdeset rojstev, sto rojstev, tisoč rojstev, sto tisoč rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega plemena, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem bil ponovno rojen kjerkoli; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega plemena, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno rodil tukaj.’ Tako se je z svojimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. Zakaj je tako? Tako je s tem, ki izpolni vadbo v skladu s pravilom učitelja.

19. Ko je njegov zbrani um tako prečiščen in jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k znanju o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z očesom prebujenega, ki je očiščeno in presega človeka, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno rodila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so z zlomom telesa, po smrti, ponovno rojena v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z očesom prebujenega, ki je prečiščeno in presega človeškega razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. Zakaj je tako? Tako je s tem, ki izpolni vadbo v skladu s pravilom učitelja.

20. Ko je njegov zbrani um tako prečiščen in jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri do znanja o uničenju vplivov. On razume, kot v resnici je: ‘To je trpljenje. To je izvor trpljenja. To je prenehanje trpljenja. To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ On razume, kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi k prenehanju vplivov.’

21. Ko on tako zna in vidi, je njegov um osvobojen od vpliva čutne želje, od vpliva bitnosti, in od vpliva nevednosti. Ko je to osvobojeno, pride znanje : ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja’ Zakaj je tako? Tako je s tem, ki izpolni vadbo v skladu s pravilom učitelja.”

22. Nato je častiti Bhaddāli vprašal: “Častiti gospod, kaj je vzrok, kaj je razlog, zakaj ukrepajo proti nekemu menihu tako, da ga ponavljajoče opominjajo? Kaj je vzrok, kaj je razlog, zakaj oni ne ukrepajo s takimi dejanji proti nekemu menihu s ponavljajočim opominjanjem?”

23. “Bhaddāli, neki menih je stalni prestopnik, z mnogo prestopki. Ko ga menihi grajajo, se izgovarja, vodi pogovor stran, kaže nemir, sovraštvo in grenkobo; on ne nadaljuje pravilno, ne popusti, se ne uredi, ne reče: ‘Naj delujem tako, da bo sangha zadovoljna.’ Menihi ob upoštevanju tega mislijo: ‘Bilo bi dobro, če častiti zaslišijo tega meniha na tak način, da se ta spor proti njemu ne uredi prehitro.’ In menihi zaslišijo tega meniha na tak način, da se ta spor proti njemu ne uredi prehitro.

24. Toda neki menih je stalni prestopnik, z mnogo prestopki. Ko ga menihi grajajo, se ne izgovarja, ne vodi pogovora stran, ali kaže nemir, sovraštvo in grenkobo; on nadaljuje pravilno, popusti, se uredi, reče: ‘Naj delujem tako, da bo sangha zadovoljna.’ Menihi ob upoštevanju tega mislijo: ‘Bilo bi dobro, če častiti zaslišijo tega meniha na tak način, da se ta spor proti njemu hitro uredi.’ In menihi zaslišijo tega meniha na tak način, da se ta spor proti njemu hitro uredi.

25. Neki menih je občasni prestopnik, brez mnogo prestopkov. Ko ga menihi grajajo, se izgovarja … (ponovi ostanek iz §23) … In menihi zaslišijo tega meniha na tak način, da se ta spor proti njemu ne uredi prehitro.

26. Toda neki menih je občasni prestopnik, brez mnogo prestopkov. Ko ga menihi grajajo, se ne izgovarja … (ponovi ostanek iz §24) … In menihi zaslišijo tega meniha na tak način, da se ta spor proti njemu hitro uredi.

27. Neki menih napreduje s stopnjo zaupanja in ljubezni, ki ju ima. V tem primeru menihi smatrajo: ‘Prijatelji, ta menih napreduje s stopnjo zaupanja  in ljubezni. Naj ne izgubi te stopnje zaupanja in ljubezni, kot to lahko, če bi ukrepali proti njemu s ponavljajočim opominjanjem.’ Recimo, da ima človek samo eno oko; potem bi njegovi prijatelji in tovariši, njegovi sorodniki varovali njegovo oko, misleč: ‘Naj ne izgubi svojega enega očesa.’ Tako tudi, neki menih napreduje s stopnjo zaupanja in ljubezni ... ‘Naj ne izgubi te stopnje zaupanja in ljubezni, kot bi jo lahko, če bi ukrepali proti njemu s ponavljajočim opominjanjem.’

28. To je vzrok, to je razlog, zakaj ukrepajo proti nekemu menihu s ponavljajočim opominjanjem; to je vzrok, to je razlog, zakaj ne ukrepajo proti nekemu menihu s ponavljajočim opominjanjem.”

29. “Častiti gospod, kaj je vzrok, kaj je razlog, zakaj je bilo prej manj pravil za vadbo in je več menihov postalo utrjeno v končnem znanju? Kaj je vzrok, kaj je razlog, zakaj je sedaj več pravil za vadbo in manj menihov postane utrjeno v končnem znanju?”

30. “To je tako, Bhaddāli. Ko se bitja poslabšujejo in prava Dhamma izginja, je več pravil za vadbo in manj menihov postane utrjenih v končnem znanju. Učitelj ne postavi vadbenega pravila za učence, dokler določene stvari, ki so osnova za vplive[3], ne postanejo očitne v sanghi;[4] toda, ko določene stvari, ki so osnova za vplive, postanejo očitne v sanghi, učitelj postavi vadbeno pravilo za učence z namenom, da se obranijo teh stvari, ki so osnova za vplive.

31. Te stvari, ki so osnova za vplive, ne postanejo očitne tukaj v sanghi, dokler sangha ne doseže veličine; toda, ko sangha doseže veličino, potem te stvari, ki so osnova za vplive, postanejo očitne v sanghi in potem postavi učitelj vadbeno pravilo za učence z namenom, da se obranijo teh stvari, ki so osnova za vplive. Te stvari, ki so osnova za vplive, se ne pokažejo v sanghi, dokler sangha ne doseže vrhunca posvetnih pridobitev … vrhunca slave … vrhunca velikega učenja … vrhunca dolgotrajnega slovesa; toda, ko sangha doseže vrhunec dolgotrajnega slovesa, potem te stvari, ki so osnova za vplive, postanejo očitne v sanghi in potem učitelj postavi vadbeno pravilo za učence z namenom, da se obranijo teh stvari, ki so osnova za vplive.

32. Nekaj vas je bilo, Bhaddāli, ko sem učil Dhammo skozi prispodobo o mladem čistokrvnem žrebičku. Se spomniš tega, Bhaddāli?”

“Ne, častiti gospod.”

“Kakšnemu razlogu pripisuješ to?”

“Častiti gospod, jaz sem bil dolgo časa tisti, ki ni izvajal vadbe v skladu s pravilom učitelja.”

“To ni edini vzrok ali edini razlog. Z obdanjem tvojega uma z mojim umom, sem dolgo časa vedel: ‘Ko jaz učim Dhammo, se ta zavedeni mož za to ne zmeni, temu ne posveti pozornosti, se ne ukvarja z njo z vsem svojim umom, ne sliši Dhamme z željnimi ušesi.’ Vendar, Bhaddāli, jaz te bom učil Dhammo skozi prispodobo o mladem čistokrvnem žrebičku. Poslušaj in skrbno pazi, kaj bom rekel.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Bhaddāli.

Blaženi je rekel:

33. “Bhaddāli, predpostavimo, da pameten dreser konj dobi dobrega čistokrvnega žrebca. Najprej ga navadi na nošenje uzde. Ko se žrebec navadi uporabljati uzdo, ker dela nekaj, kar prej nikoli ni delal, kaže nekaj zvijanja, trzanja in guganja, toda skozi nenehno ponavljanje in postopno prakso, postane miren v tem delovanju.

Ko žrebec postane miren v tem delovanju, ga dreser konj še naprej navaja na uzdo in jermenje. Ko se žrebec navaja na nošenje jermenja, ker dela nekaj, kar ni delal še nikdar prej, kaže nekaj zvijanja, trzanja in guganja, toda skozi nenehno ponavljanje in postopno prakso, postane miren v tem delovanju.

Ko žrebec postane miren v tem delovanju, ga dreser konj pripravi na hojo v koraku, tekanje v krogu, v postavljanje na zadnje noge, v galopiranje, vnaskok, v kraljevske kvalitete, v kraljevsko dediščino, v najvišjo hitrost, v največjo urnost, v največjo nežnost. Ko se žrebec navadi delati te stvari, ker dela nekaj, kar ni delal še nikdar prej, kaže nekaj zvijanja, trzanja in guganja, toda skozi nenehno ponavljanje in postopno prakso, postane miren v tem delovanju.

Ko žrebec postane miren v tem delovanju, ga dreser konj nagradi z drgnjenjem in nego. Ko ima dobri čistokrvni žrebec teh deset dejavnikov, je vreden kralja, biti v službi kralja in se imeti za enega od dejavnikov kralja.

34. Tako tudi, Bhaddāli, ko ima menih deset kvalitet, je vreden darov, vreden gostoljubnosti, vreden ponudb, vreden spoštljivih pozdravov, je neprekosljivo področje zaslug za svet. Katerih je teh deset? Bhaddāli, menih ima:

    - pravilni pogled nekoga, ki je onstran vadbe,[5]

- pravilno misel nekoga, ki je onstran vadbe,

- pravilni govor nekoga, ki je onstran vadbe,

- pravilno dejanje nekoga, ki je onstran vadbe,

- pravilni način preživljanja nekoga, ki je onstran vadbe,

- pravilni napor nekoga, ki je onstran vadbe,

- pravilno pozornost nekoga, ki je onstran vadbe,

- pravilno zbranost nekoga, ki je onstran vadbe,

- pravilno znanje nekoga, ki je onstran vadbe

- in pravilno odrešitev nekoga, ki je onstran vadbe.[6]

Ko ima menih teh deset kvalitet, je vreden darov, vreden gostoljubnosti, vreden ponudb, vreden spoštljivih pozdravov, je neprekosljivo področje zaslug za svet.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Bhaddāli je bil zadovoljen in razveseljen v besedah Blaženega.

 

Opombe


[1]To se nanaša na Buddhovo prakso hranjenja s samo enim obrokom v dopoldnevu. V skladu s Pātimokkho je menihom prepovedano jesti od poldneva do naslednje jutranje zore, čeprav je hranjenje le enkrat (v dopoldnevu) priporočeno, vendar ne nujno.

[2]To je pravilo, ki prepoveduje hranjenje izven določenih časovnih omejitev. Glej Vin Pāc 37/iv.35. Je del meniškega pravilnika-vinaye.Op.p.

[3]Op.p.: Vplivi -  āsava: mentalna onečiščenja s čutnimi užitki, s hrepenenjem po eksistenci in z nevednostjo.

[4]Ta odlomek se nanaša na nespremenljiv princip, da Buddha ne določi vadbenega pravila, dokler se ne pojavi primer, ki zahteva določitev primernega vadbenega pravila. Glej Vin Pār 1 /iii.9-10.

[5]“Nekdo onstran vadbe” (asekha) je arahant.

[6]Pravilno znanje (sammā ñāṇa) je znanje, ki se nanaša na sad arahantstva, pravilna odrešitev (sammā vimutti) je arahantova osvoboditev od vseh nečistosti.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / maj 2017, rev. dec. 2018

 

 

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.