(MN 64) Mahāmālunkya Sutta – Dolgo učenje Mālunkyāputti

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” — “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

(PET PRIPADNOSTI NIŽJEMU SVETU)

2. “Menihi, ali se spomnite petih pripadnosti nižjemu svetu[1], kot sem jih učil?”

Ko je bilo to rečeno, je častiti Mālunkyāputta odgovoril: “Častiti gospod, jaz se spomnim petih pripadnosti nižjemu svetu, kot jih je učil Blaženi.”

“Toda, Mālunkyāputta, na kakšen način se spomniš  petih pripadnosti nižjemu svetu, ki sem jih učil?”

“Častiti gospod, jaz se spomnim pogleda identitete kot pripadnost nižjemu svetu, kar je učil Blaženi.

Jaz se spomnim dvoma kot pripadnost nižjemu svetu, kar je učil Blaženi.

Jaz se spomnim (napačne) uporabe etike in običajev kot pripadnost nižjemu svetu, kar je učil Blaženi.

Jaz se spomnim želje po užitku kot pripadnost nižjemu svetu, kar je učil Blaženi.

Jaz se spomnim zlobe kot pripadnost nižjemu svetu, kar je učil Blaženi. Na ta način, častiti gospod, se spomnim petih pripadnosti nižjemu svetu, kot jih je učil Blaženi.”

3. “Mālunkyāputta, koga se spomniš, da sem učil pripadnosti nižjemu svetu na tak način? Ali te ne bi popotniki drugih sekt ovrgli s prispodobo o dojenčku? Ker mladega nežnega dojenčka, ki leži na trebuhu, niti ne označujemo kot ‘identiteto’, zato, kako bi lahko nastal v njem pogled identitete? Pa vendar je v njem osnovna nagnjenost do pogleda identitete. Mlad nežen dojenček, ki leži na trebuhu, nima niti pojma o ‘učenjih’, zato kako bi lahko dvomil o učenjih, ki se pojavijo v njem? Pa vendar je v njem osnovna nagnjenost, da dvomi. Mlad nežen dojenček, ki leži na trebuhu, nima niti pojma o ‘morali’, zato kako bi se lahko pojavila v njem (napačna) uporaba etike in običajev? Pa vendar je v njem osnovna nagnjenost do (napačne) uporabe etike in običajev. Mlad nežen dojenček, ki leži na trebuhu, nima niti pojma o ‘užitku’, zato kako bi se lahko v njem pojavil užitek? Pa vendar je v njem osnovna nagnjenost do užitka. Mlad nežen dojenček, ki leži na trebuhu, nima niti pojma o ‘bitjih’, zato kako bi se lahko v njem pojavila zloba do bitij? Pa vendar je v njem osnovna nagnjenost do zlobe. Ali te ne bi popotniki drugih sekt ovrgli s to prispodobo o dojenčku?”

4. Zaradi tega je častiti Ᾱnanda rekel: “Čas je, Blaženi, čas je, Vzvišeni, da Blaženi uči pet pripadnosti nižjemu svetu. Ko slišijo to od Blaženega, si bodo menihi zapomnili.”

“Potem poslušaj, Ᾱnanda, in skrbno pazi, kaj bom povedal.” “Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ᾱnanda. Blaženi je rekel:

5. “Ᾱnanda, nepoučen navaden posameznik, ki se ne ozira na plemenite in ne upošteva plemenitih in je neizkušen in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ne upošteva pravih ljudi in je neizkušen in nediscipliniran v njihovi Dhammi, biva s srcem obsedenim in zasužnjenim s pogledom identitete in ne razume kot dejansko je odrešitev iz nastalega pogleda identitete. In ko ta pogled identitete postane stalen in je neizkoreninjen v njem, je to pripadnost nižjemu svetu. On biva s srcem obsedenim in zasužnjenim z dvomom … z vdanostjo do (napačne) uporabe etike in običajev … z željo po užitku … z zlobo in ne razume kot dejansko je odrešitev iz nastale zlobe. Ko ta zloba postane stalna in je neizkoreninjena v njem, je to pripadnost nižjemu svetu.

6. Dobro poučeni plemeniti učenec, ki se ozira na plemenite in je izkušen in discipliniran v njihovi Dhammi, ki upošteva prave ljudi in je izkušen in discipliniran v njihovi Dhammi, ne biva s srcem obsedenim in zasužnjenim s pogledom identitete. On razume kot dejansko je odrešitev iz nastalega pogleda identitete, in pogled identitete skupaj z osnovno nagnjenostjo do njega je v njem opuščen. On ne biva s srcem obsedenim in zasužnjenim z dvomom … z vdanostjo do (napačne) uporabe etike in običajev… z željo po užitku … z zlobo. On razume, kot dejansko je osvoboditev od nastale zlobe, in zloba skupaj z osnovno nagnjenostjo do nje je v njem opuščena.

7. Obstaja pot, Ᾱnanda, pot do opuščanja petih pripadnosti nižjemu svetu. Da bi vsakdo, ne da bi prišel na to pot, na ta način znal ali videl ali opustil pet pripadnosti nižjemu svetu– to ni mogoče. Prav tako kot pri velikemu drevesu, ki ima srčevino ni mogoče, da bi vsakdo odrezal njegovo srčevino, ne da bi zarezal skozi njegovo lubje in belino, tako tudi, obstaja pot … to ni mogoče.

Obstaja pot, Ᾱnanda, pot do opuščanja petih pripadnosti nižjemu svetu. Da bi nekdo, ko gre po tej poti, na ta način, znal ali videl ali opustil petih pripadnosti nižjemu svetu – to je mogoče. Prav tako, kot je pri velikemu drevesu, ki ima srčevino mogoče, da bi nekdo odrezal njegovo srčevino, tako da bi zarezal skozi njegovo lubje in belino, tako tudi, obstaja pot … to je mogoče.

8. Predpostavimo, Ᾱnanda, da je reka Ganges polna vode, polna do roba, tako da lahko vrane pijejo iz nje, in pride do nje slaboten mož, misleč: ‘S plavanjem preko toka s svojimi rokami, bom prišel varno preko, na drugi breg reke Ganges’, vendar on ne bi bil sposoben varno priti preko. Tako tudi, ko se Dhammo uči nekoga o prenehanju identitete, če njegovo srce ne vstopi v to in pridobi zaupanje, neomajnost in odločnost, ga je mogoče šteti kot slabotnega moža.

Predpostavimo, Ᾱnanda, da je reka Ganges polna vode, polna do roba, da lahko vrane pijejo iz nje, in pride do nje močan mož, misleč: ‘S plavanjem preko toka s svojimi rokami, bom prišel varno preko na drugi breg reke Ganges’, in on bi bil sposoben priti varno preko. Tako tudi, ko se Dhammo uči nekoga o prenehanju identitete, če njegovo srce vstopi v to in pridobi zaupanje, neomajnost in odločnost, ga je mogoče šteti kot močnega moža.

(POT DO OPUŠČANJA PETIH PRIPADNOSTI NIŽJEMU SVETU)

9. In kaj, Ᾱnanda, je pot, način opuščanja petih pripadnosti nižjemu svetu? Z ločitvijo od predpostavk, z opuščanjem slabih stanj, s popolno umiritvijo telesnosti, ločen od slabih stanj, odmaknjen od čutnih užitkov, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote.

Karkoli obstaja iz snovi, občutkov, zaznave, tvorb in zavesti, on vidi ta stanja kot nestalna, kot neprijetnost, kot bolezen, kot tumor, kot bodico, kot nadlogo, kot neprijetnost, kot tujek, kot razpadajoče, kot prazno, kot nekaj, kar ni njegovo sebstvo. Svoje srce obrne stran od teh stanj in ga usmeri proti nesmrtnemu elementu: ‘To je mirno, to je vzvišeno, to je, umirjanje vseh tvorb, opuščanje vseh predpostavk, uničenje želje, brezstrastnost, prenehanje, ugasnitev.’ Neomajen v tem doseže uničenje vplivov. Vendar, če ne doseže uničenja vplivov, potem zaradi želje po Dhammi, užitka v Dhammi, z uničenjem petih pripadnosti nižjemu svetu postane ta, ki se bo spontano ponovno rodil [v Čistem bivališču] in tam dosegel končno ugasnitev, ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta. To je steza, to je pot do opuščanja petih pripadnosti nižjemu svetu.[2]

10-12. Z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti … Ko izgine zadovoljstvo, menih … vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo.

Karkoli obstaja iz snovi, občutkov, zaznave, tvorb in zavesti, on vidi ta stanja kot nestalna … kot nekaj, kar ni njegovo sebstvo. Svoje srce obrne stran od teh stanj in ga usmeri proti nesmrtnemu elementu … To je steza, to je pot do opuščanja petih pripadnosti nižjemu svetu.

13. S popolnim obvladanjem zaznav snovi, z izginotjem zaznav čutnih vplivov, z nepozornostjo do zaznav različnosti, zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ menih vstopi in biva v področju neskončnega prostora.

Karkoli obstaja iz snovi, občutkov, zaznave, tvorb in zavesti, on vidi ta stanja kot nestalna … kot nekaj, kar ni njegovo sebstvo. Svoje srce obrne stran od teh stanj in ga usmeri proti nesmrtnemu elementu … To je steza, to je pot do opuščanja petih pripadnosti nižjemu svetu.

14. S popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘zavest je neskončna,’ menih vstopi in biva v področju neskončne zavesti.

Karkoli obstaja iz snovi, občutkov, zaznave, tvorb in zavesti, on vidi ta stanja kot nestalna … kot nekaj, kar ni njegovo sebstvo. Svoje srce obrne stran od teh stanj in ga usmeri proti nesmrtnemu elementu … To je steza, to je pot do opuščanja petih pripadnosti nižjemu svetu.

15. S popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tam ni nič,’ menih vstopi in biva v področju ničnosti.

Karkoli obstaja iz snovi, občutkov, zaznave, tvorb in zavesti, on vidi ta stanja kot nestalna, kot neprijetnost, kot bolezen, kot tumor, kot bodico, kot nadlogo, kot neprijetnost, kot tujek, kot razpadajoče, kot prazno, kot nekaj, kar ni njegovo sebstvo. Svoje srce obrne stran od teh stanj in ga usmeri proti nesmrtnemu elementu: ‘To je mirno, to je vzvišeno, to je, umirjanje vseh tvorb, opuščanje vseh predpostavk, uničenje želje, brezstrastnost, prenehanje, ugasnitev.’ Neomajen v tem doseže uničenje vplivov. Vendar, če ne doseže uničenja vplivov, potem zaradi želje po Dhammi, užitka v Dhammi, z uničenjem petih pripadnosti nižjemu svetu postane ta, ki se bo spontano ponovno rodil [v Čistem bivališču] in tam dosegel končno ugasnitev, ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta. To je steza, to je pot do opuščanja petih pripadnosti nižjemu svetu.”

16. “Častiti gospod, če je to steza, pot do opuščanja petih pripadnosti nižjemu svetu, zakaj nekateri menihi tukaj dosežejo osvoboditev srca in nekateri dosežejo osvoboditev z modrostjo?”[3]

“Razlika, Ᾱnanda, je v njihovih sposobnostih, jaz pravim.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ᾱnanda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

---