(MN 61) Ambalaṭṭhikārāhulovāda Sutta - Nasvet Rahuli pri Ambalaṭṭhiki

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rājagahu v Bambusovem gaju, v Veveričjem zatočišču.

2. Takrat je častiti Rāhula živel pri Ambalaṭṭhiki.[1] Ko je bil večer, se je Blaženi dvignil iz meditacije in odšel do častitega Rāhula v Ambalaṭṭhiko. Častiti Rāhula je videl Blaženega prihajati iz daljave in je pripravil sedež in vodo za umivanje nog. Blaženi je sedel na pripravljen sedež in si umil noge. Častiti Rāhula ga je počastil in sedel na stran.

3. Potem je Blaženi pustil malo vode v posodi in vprašal častitega Rāhulo: “Rāhula, ali vidiš to malo vode, ki sem jo pustil v posodi za vodo?” - “Da, častiti gospod.” - “Prav tako malo, Rāhula, je samotarstva v teh, ki jih ni sram povedati premišljeno laž.”

4. Potem je Blaženi vrgel stran to malo vode, ki je ostala in vprašal častitega Rāhulo: “Rāhula, ali vidiš to malo vode, ki je bila vržena stran?” - “Da, častiti gospod.” - “Prav tako so ti, Rāhula, ki jih ni sram povedati premišljenih laži, odvrgli svoje samotarstvo.”

5. Potem je Blaženi obrnil posodo za vodo navzdol in vprašal častitega Rāhulo: “Rāhula, ali vidiš to posodo za vodo obrnjeno navzdol?” - “Da, častiti gospod.” - “Prav tako so ti, Rāhula, ki jih ni sram povedati premišljene laži, obrnili svoje samotarstvo na glavo.”

6. Potem je Blaženi obrnil posodo za vodo nazaj, da je stala pravilno in vprašal častitega Rāhulo: “Rāhula, ali vidiš to votlo, prazno posodo za vodo?” - “Da, častiti gospod.” - “Prav tako votlo in prazno, Rāhula, je samotarstvo teh, ki jih ni sram povedati premišljene laži.”

7. “Predpostavimo, Rāhula, da je bil tam kraljevi slon, z okli dolgimi kot so ojnice kočije, popolnoma odrasle postave, visokorasel in navajen bojevanja. V bitki bi izvajal svojo nalogo s svojo prednjo nogo in s svojo zadnjo nogo, s svojim prednjim delom telesa in s svojim zadnjim delom telesa, s svojo glavo in s svojimi ušesi, s svojimi okli in s svojim repom, vendar ne s svojim trupom. Potem bi njegov jezdec pomislil: ‘Ta kraljevi slon, z okli dolgimi kot so ojnice kočije … izvaja svojo nalogo v bitki s svojo prednjo nogo in svojo zadnjo nogo ... vendar ne s svojim trupom. On se še ni odrekel svojega življenja.’ Toda, ko kraljevi slon … izvaja svojo nalogo v bitki s svojo prednjo nogo in s svojo zadnjo nogo, s svojim prednjim delom telesa in s svojim zadnjim delom telesa, s svojo glavo in s svojimi ušesi, s svojimi okli in s svojim repom in tudi s svojim trupom, potem bi njegov jezdec pomislil: ‘Ta kraljevi slon, z okli dolgimi kot so ojnice kočije … izvaja svojo nalogo v boju s svojo prednjo nogo in s svojo zadnjo nogo … in tudi s svojim trupom. On se je odrekel svojemu življenju. Ničesar ni, kar ta kraljevi slon ne bi naredil.’ Tako tudi, Rāhula, ko nekoga ni sram izreči namerno laž, ni zla, jaz pravim, ki ga ta človek ne bi naredil. Zato, Rāhula, vaditi moraš tako: ‘Jaz ne bom izrekel laži, niti v šali.’

8. Kaj misliš, Rāhula? Kaj je namen ogledala?”

“Namenjeno je za refleksijo, častiti gospod.”

“Tako tudi, Rāhula, dejanje s telesom bi moralo biti storjeno po ponavljajočem premisleku; dejanje z govorom bi moralo biti storjeno po ponavljajočem premisleku; dejanje v umu bi moralo biti storjeno po ponavljajočem premisleku.

9. Rāhula, ko želiš narediti dejanje s telesom, bi moral razmisliti o tem istem telesnem dejanju: ‘Bi to dejanje, ki ga želim narediti s telesom, vodilo do mojega lastnega trpljenja, ali do trpljenja drugih, ali do trpljenja obeh? Je to škodljivo telesno dejanje z bolečimi posledicami, z bolečimi rezultati?’ Ko pomisliš, če veš: ‘To dejanje, ki ga želim narediti s telesom, bi vodilo do mojega lastnega trpljenja, ali do trpljenja drugih, ali do trpljenja obeh; to je škodljivo telesno dejanje z bolečimi posledicami, z bolečimi rezultati,’ potem tega dejanja zagotovo ne bi smel narediti s telesom. Toda ko pomisliš, če veš: ‘To dejanje, ki ga želim narediti s telesom, ne bo vodilo do mojega lastnega trpljenja, ali do trpljenja drugih, ali do trpljenja obeh; to je koristno telesno dejanje, s prijetnimi posledicami, s prijetnimi rezultati,’ potem lahko napraviš takšno dejanje s telesom.

10. Tudi, Rāhula, ko izvajaš dejanje s telesom, bi moral razmisliti o tem istem dejanju: ‘Ali to dejanje, ki ga izvajam s telesom vodi do mojega lastnega trpljenja, ali do trpljenja drugih, ali do trpljenja obeh? Je to škodljivo telesno dejanje z bolečimi posledicami, z bolečimi rezultati?’ Ko pomisliš, če veš: ‘To dejanje, ki ga izvajam s telesom, vodi do mojega lastnega trpljenja, ali da trpljenja drugih, ali do trpljenja obeh; to je škodljivo telesno dejanje z bolečimi posledicami, z bolečimi rezultati,’ potem bi moral prenehati s takšnim telesnim dejanjem. Toda, ko pomisliš, če veš: ‘To dejanje, ki ga izvajam s telesom ne vodi do mojega lastnega trpljenja, ali do trpljenja drugih, ali do trpljenja obeh; to je koristno telesno delanje s prijetnimi posledicami, s prijetnimi rezultati,’ potem lahko nadaljuješ s takšnim telesnim dejanjem.

11. Tudi, Rāhula, ko si naredil dejanje s telesom, bi moral razmisliti o tem telesnem dejanju: ‘Ali to dejanje, ki sem ga naredil s telesom, vodi do mojega lastnega trpljenja, ali do trpljenja drugih, ali do trpljenja obeh? Je bilo to škodljivo telesno dejanje z bolečimi posledicami, z bolečimi rezultati?’ Ko pomisliš, če veš: ‘To dejanje, ki sem ga naredil s svojim telesom, vodi do mojega lastnega trpljenja, ali do trpljenja drugih, ali do trpljenja obeh; to je bilo škodljivo telesno dejanje z bolečimi posledicami, z bolečimi rezultati,’ potem bi moral priznati takšno telesno dejanje, ga razkriti, in ga razodeti učitelju ali tvojim modrim tovarišem v posvečenem življenju. Ko si ga priznal, razkril in razodel, se bi moral lotiti obvladovanja sebe za v bodoče.[2] Toda, ko pomisliš, če veš: ‘To dejanje, ki sem ga napravil s telesom, me ne vodi do mojega lastnega trpljenja, ali do trpljenja drugih, ali do trpljenja obeh; to je bilo koristno telesno dejanje s prijetnimi posledicami, prijetnim rezultati,’ lahko bivaš srečen in zadovoljen, vadiš dan in noč v koristnih stanjih.

12. Rāhula, ko želiš narediti dejanje z govorom … (dokončaj kot v §9, in zamenjaj “govor” za “telo”) … potem lahko napraviš takšno dejanje z govorom.

13. Tudi, Rāhula, ko izvajaš dejanje z govorom … (dokončaj kot v §10, in zamenjaj “govor” za “telo”) … potem lahko nadaljuješ s takšnim govornim dejanjem.

14. Tudi, Rāhula, ko si naredil dejanje z govorom … (dokončaj kot v §11, in zamenjaj “govor” za “telo”) … lahko bivaš srečen in zadovoljen, vadiš dan in noč v koristnih stanjih.

15. Rāhula, ko želiš narediti dejanje z umom … (dokončaj kot v §9, in zamenjaj “um” za “telo”) … potem lahko napraviš takšno dejanje z umom.

16. Tudi, Rāhula, ko izvajaš dejanje z umom … (dokončaj kot v §10, in zamenjaj “um” za “telo”) … lahko nadaljuješ s takšnim mentalnim dejanjem.

17. Tudi, Rāhula, ko si naredil dejanje z umom … (dokončaj kot v §11, in zamenjaj “um” za “telo”) ... lahko bivaš srečen in zadovoljen, vadiš dan in noč v koristnih stanjih.

18. Rāhula, katerikoli samotarji in brahmini so v preteklosti prečistili svoje telesno dejanje, svoje govorno dejanje in svoje mentalno dejanje, so vsi to izvedli s ponavljajočim opazovanjem tega. Katerikoli samotarji in brahmini v prihodnosti bodo prečistili svoje telesno dejanje, svoje govorno dejanje in svoje mentalno dejanje, bodo vse to izvajali s ponavljajočim opazovanjem tega. Katerikoli samotarji in brahmini v sedanjosti prečiščujejo svoje telesno dejanje, svoje govorno dejanje in svoje mentalno dejanje, vse to izvajajo s ponavljajočim opazovanjem tega. Zato, Rāhula, moraš vaditi tako: ‘Mi bomo prečistili svoje telesno dejanje, svoje govorno dejanje, svoje mentalno dejanje s ponavljajočim opazovanja tega.’“

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Rāhula je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Rāhula je bil edini sin Buddhe, rojen na dan, ko je njegov oče zapustil palačo v iskanju razsvetljenja. Ko je bil star sedem let, ga je pomenišil kot novica častiti Sariputta ob prvem Buddhovem obisku v Kapilavatthiju po njegovem razsvetljenju. Buddha ga je razglasil kot najpomembnejšega učenca med temi, ki so želeli vaditi. V MN 147 je dosegel arahantstvo po poslušanju Buddhovega učenja o razvoju vpogleda.

[2] Da priznaš napačno dejanje kot takšno in se vzdržiš tega v bodoče, vodi do rasti v disciplini plemenitih. Glej MN 65.13.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / maj 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)