(MN 60) Apaṇṇaka Sutta – Brezhibno učenje

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi skupaj z veliko skupino menihov potoval po deželi Kosala in prišel do brahmanske vasi z imenom Sālā.

2. Brahmanski gospodarji iz Sāle so slišali: “Asket Gotama, sakyanski sin, ki je odšel naprej od doma v brezdomstvo iz naroda Sakya, je potoval po deželi Kosala skupaj z veliko skupino menihov in prišel do Sāle. O gospodu Gotami se je razširil dober glas: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.’ Dobro je videti take arahante.”

3. Brahmanski gospodarji iz Sāle so odšli do Blaženega. Nekateri so se poklonili Blaženemu in sedli ob stran. Nekateri so izmenjali z njim pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, sedli ob stran. Nekateri so iztegnili svoje roke v spoštljiv pozdrav proti njemu in sedli ob stran. Nekateri so v prisotnosti Blaženega izgovorili svoje ime in ime naroda in sedli ob stran. Nekateri so ostali tiho in sedli ob stran.

4. Ko so sedeli, jih je Blaženi vprašal: “Gospodarji, ali obstaja učitelj, s katerim ste zadovoljni in v katerega ste pridobili zaupanje, ki je ustrezno utemeljeno?”

“Ne, častiti gospod, ne obstaja učitelj, s katerim smo zadovoljni in v katerega smo pridobili zaupanje, ki je ustrezno utemeljeno.”

“Ker, gospodarji, niste našli učitelja s katerim ste zadovoljni, lahko izvajate in prakticirate to brezhibno učenje. Ko se sprejme in izvaja to brezhibno učenje, bo to vodilo do vašega blagostanja in sreče za dolgo časa. In kaj je brezhibno učenje?

(I. NAUK NIHILIZMA)

5. (A) Gospodarji, obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je: ‘Ničesar ni danega, ničesar podarjenega, ničesar žrtvovanega; ni sadu ali rezultata dobrih in slabih dejanj; ni tega sveta, ni drugega sveta; ni matere, ni očeta; ni bitij, ki se spontano ponovno rodijo; ni dobrih in krepostnih asketov in brahmanov v svetu, ki so se sami uresničili z direktno vednostjo in razodevajo ta svet in drugi svet.’

6. (B) Obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk je diametralno nasproten temu, ki ga imajo ti asketi in brahmani. Oni pravijo: ‘Obstaja to kar je dano in kar je ponujeno in kar je žrtvovano; obstaja sad in rezultat dobrih in slabih dejanj; obstaja ta svet in drugi svet; obstajata mati in oče; obstajajo bitja, ki se spontano ponovno rodijo; obstajajo dobri in krepostni asketi in brahmani v svetu, ki so se sami uresničili z direktno vednostjo in so razodeli ta svet in drugi svet.’ Kaj mislite, gospodarji? Ali nimajo ti asketi in brahmani nauka, ki sta diametralno nasprotna eden drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

7. (A.1) “Gospodarji, od teh asketov in brahmanov, katerih nauk in pogled je ta: ‘Ničesar ni danega … ni dobrih in krepostnih asketov in brahmanov v svetu, ki so se sami uresničili z direktno vednostjo in razodevajo ta svet in drugi svet,’ je za pričakovati, da se bodo izognili tem trem dobrim stanjem, namreč, dobremu telesnemu obnašanju, dobremu govornemu obnašanju in dobremu umskemu obnašanju. Lotili se bodo in prakticirali tri slaba stanja, namreč, telesno napačno obnašanje, govorno napačno obnašanje in umsko napačno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri asketi in brahmani ne vidijo v slabih stanjih nevarnosti, bede in nečistosti, niti ne vidijo v dobrih stanjih blagoslova odpovedi, vidika čiščenja.

8. (A.2) Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki ima pogled ‘ne obstaja drugi svet’, napačen pogled. Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki misli ‘ne obstaja drugi svet’, napačno misel. Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki trdi ‘ne obstaja drugi svet’, napačen govor. Ker dejansko obstaja drugi svet, je ta, ki pravi ‘ne obstaja drugi svet’, nasproten tem arahantom, ki poznajo drugi svet. Ker dejansko obstaja drugi svet, potem ta, ki prepriča drugega, da ‘ne obstaja drugi svet’, tega prepriča sprejeti nepravo Dhammo. Ker prepriča drugega sprejeti nepravo Dhammo, sebe hvali in omalovažuje druge. Tako je katerakoli čista krepost, ki jo je predhodno imel, opuščena in zamenjana s pokvarjenim obnašanjem. In ta napačen pogled, napačna misel, napačen govor, nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega, da sprejme nepravo Dhammo in samohvala in omalovaževanje drugih – ta mnoga zla slaba stanja tako pridejo v bitje z napačnim pogledom, kar je pogoj.

9. (A.3) O tem modri mož meni tako: ‘Če ni drugega sveta, potem bo ob razpadu telesa ta dobri posameznik dovolj zavarovan. Toda če obstaja drugi svet, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, v neugodno mesto, v pogubo, celo v pekel. Če obstaja ali ne svet teh dobrih asketov in brahmanov, naj predpostavim, da ne obstaja drugi svet: še vedno je ta dobri posameznik tukaj in sedaj grajan od modrih kot nemoralna oseba, eden od tistih, ki ima napačen pogled, ki ima nauk nihilizma. Toda po drugi strani, če obstaja drugi svet, potem je ta dobri posameznik nesrečen na račun obeh razlogov: ker je grajan od modrih tukaj in sedaj, in ker se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na neugodnem mestu, v pogubi, celo v peklu. On je napačno sprejel in se lotil tega brezhibnega učenja na tak način, da se nanaša samo na eno stran in izključi dobro alternativo.’

10. (B.1) Gospodarji, od teh asketov in brahmanov, katerih nauk in pogled je ta: ‘Tam je to, kar je dano … obstajajo dobri in krepostni asketi in brahmani v svetu, ki so se sami uresničili z direktno vednostjo in razložili ta svet in drugi svet,’ se pričakuje, da se bodo izognili tem trem slabim stanjem, namreč, napačnemu telesnemu obnašanju, napačnemu govornemu obnašanju in napačnemu umskemu obnašanju. Lotili se bodo in prakticirali tri dobra stanja, namreč, dobro telesno obnašanje, dobro govorno obnašanje in dobro umsko obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri asketi in brahmani vidijo v slabih stanjih nevarnost, bedo in nečistost in vidijo v dobrih stanjih blagoslov odpovedi, vidik čiščenja.

11. (B.2) Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki ima pogled ‘drugi svet obstaja’ pravilni pogled. Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki misli ‘drugi svet obstaja’ pravilno misel. Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki izjavi ‘drugi svet obstaja’ pravilni govor. Ker dejansko obstaja drugi svet, ta, ki pravi ‘drugi svet obstaja’, ni nasproten tem arahantom, ki poznajo drugi svet. Ker dejansko obstaja drugi svet, ta, ki prepriča drugega, da ‘obstaja drugi svet’, sprejme pravo Dhammo. Ker prepriča drugega sprejeti pravo Dhammo, sebe ne hvali in ne omalovažuje drugih. Tako je vsako pokvarjeno obnašanje, ki ga je pred tem imel, opuščeno in zamenjano s čisto krepostjo. In ta pravilni pogled, pravilna misel, pravilni govor, ne nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugih, da sprejmejo pravo Dhammo, in izogibanje samohvale in omalovaževanja drugih - ta mnoga dobra stanja tako pridejo v bitje s pravilnim pogledom, kar je pogoj.

12. (B.3) O tem modri mož meni tako: ‘Če obstaja drugi svet, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ta dobri posameznik ponovno pojavil na ugodnem mestu, celo v nebeškem svetu. Če obstaja ali ne svet teh dobrih asketov in brahmanov, naj predpostavim, da ni drugega sveta: še vedno je ta dobri posameznik tukaj in sedaj hvaljen od modrih kot krepostna oseba, ta s pravilnim pogledom, ki je v skladu z učenjem o dobrem smislu. In po drugi strani, če obstaja drugi svet, potem je ta dobri posameznik srečen glede obeh strani: ker je hvaljen od modrih tukaj in sedaj in ker se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil na ugodnem mestu, celo v nebeškem svetu. On je pravilno sprejel in se lotil tega brezhibnega učenja na tak način, da se nanaša na obe strani in izključi slabo alternativo.’

(II. NAUK NEDEJANJA)

13. (A) Gospodarji, obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je ta: ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati, ko nekdo pohablja ali pripravi druge pohabljati, ko nekdo muči ali pripravi druge mučiti, ko nekdo zadaja gorje ali pripravi druge zadajati gorje, ko nekdo zatira ali pripravi druge zatirati, ko nekdo zastrašuje ali pripravi druge zastraševati, ko nekdo ubije živo bitje, vzame kar mu ni dano, vdira v hiše, ropa bogastvo, vlamlja, postavlja zasede po cestah, zapeljuje žene drugih, širi laži – ta, ki tako dela, ne dela nobenega zla. Če s kolesom polnim ostrih rezil, nekdo predela živa bitja na tej zemlji v maso mesa, v kup mesa, zaradi tega ne bo zla in ne bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob južnem bregu Gangesa in ubijal in klal, pohabljal in pripravil druge, da pohabljajo, mučijo in pripravil druge da mučijo, zaradi tega ne bo zla in ne bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob severnem bregu Gangesa in dajal darila in pripravil druge da dajejo darila, daroval in pripravil druge da darujejo, zaradi tega ne bi bilo nobene zasluge in ne bi bil rezultat zasluga. Z darovanjem, s krotenjem sebe, z odrekanjem, z govorjenjem resnice, ni zasluge in rezultat ne bo zasluga.’

14. (B) Obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk je diametralno nasproten temu, ki ga imajo ti asketi in brahmani. Oni pravijo: ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati, ko nekdo pohablja ali pripravi druge pohabljati … širi laži – ta, ki tako dela, dela zlo. Če s kolesom polnim ostrih rezil, nekdo predela živa bitja na tej zemlji v maso mesa, v kup mesa, bo zaradi tega zlo in bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob južnem bregu Gangesa in ubijal in klal, pohabljal in pripravil druge da pohabljajo, mučil in pripravil druge da mučijo, bo zaradi tega zlo in bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob severnem bregu Gangesa in dajal darila in pripravil druge da dajejo darila, daroval in pripravil druge da darujejo, bi bila zaradi tega odlika in bo rezultat odlika. Darovanje, krotenje samega sebe, odrekanje, govorjenje resnice je odlika in rezultat bo odlika. “Kaj mislite, gospodarji? Ali nimajo ti asketi in brahmani nauka, ki sta diametralno nasprotna eden drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

15. (A.1) Gospodarji, od teh asketov in brahmanov, katerih nauk in pogled je ta: ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati … ni odlike in rezultat ni odlika,’ se lahko pričakuje, da se bodo izognili tem trem dobrim stanjem, namreč, dobremu telesnemu obnašanju, dobremu govornemu obnašanju in dobremu umskemu obnašanju. Lotili se bodo in prakticirali tri slaba stanja, namreč, telesno napačno obnašanje, govorno napačno obnašanje in umsko napačno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri asketi in brahmani ne vidijo v slabih stanjih nevarnosti, bede in nečistosti, niti ne vidijo v dobrih stanjih blagoslova odpovedi, vidika čiščenja.

16. (A.2) Ker dejansko dejanje obstaja, ima ta, ki ima pogled ‘dejanje ne obstaja’ napačen pogled. Ker dejansko dejanje obstaja, ima ta, ki misli ‘dejanje ne obstaja’ napačno misel. Ker dejansko dejanje obstaja, ima ta, ki izjavi ‘dejanje ne obstaja’ napačen govor. Ker dejansko dejanje obstaja, je ta, ki pravi ‘dejanje ne obstaja’ nasproten tistim arahatom, ki imajo nauk, da dejanje obstaja. Ker dejansko dejanje obstaja, ga ta, ki prepričuje drugega da ‘dejanje ne obstaja’ prepričuje sprejeti nepravo Dhammo. Ker prepriča drugega sprejeti nepravo Dhammo, hvali sebe in omalovažuje druge. Tako je vsaka čista krepost, ki jo je predhodno imel, opuščena in zamenjana s pokvarjenim obnašanjem. In ta napačen pogled, napačna misel, napačen govor, nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega, da sprejme nepravo Dhammo in samohvala in omalovaževanje drugih - ta mnoga zla slaba stanja tako pridejo v bitje z napačnim pogledom, kar je pogoj.

17. (A.3) O tem modri mož meni tako: ‘Če ni dejanja, bo ob razpadu telesa ta dobri posameznik sebe dovolj zavaroval. Toda, če dejanje obstaja, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na neugodnem mestu, v pogubi, celo v peklu. Če obstaja ali ne svet teh dobrih asketov in brahmanov, naj predpostavim, da dejanje ne obstaja: ta dobri posameznik je tukaj in sedaj grajan od modrih kot nemoralna oseba, oseba z napačnim pogledom, ki ima za nauk nedejanje. Toda, če dejanje obstaja, potem je ta dobri posameznik nesrečen na račun obeh: ker je grajan od modrih tukaj in sedaj in ker se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanosti, v neugodno mesto, celo v pekel. On je napačno sprejel in se lotil tega brezhibnega učenja na tak način, da se razteza samo na eno stran in izključuje dobro alternativo.’

18. (B.1) Gospodarji, od teh asketov in brahmanov, katerih nauk in pogled je ta: ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati … je zasluga in rezultat je zasluga,’ se lahko pričakuje, da se bodo izognili tem trem dobrim stanjem, namreč, napačnemu telesnemu obnašanju, napačnemu govornemu obnašanju in napačnemu umskemu obnašanju. Lotili se bodo in prakticirali tri dobra stanja, namreč, dobro telesno obnašanje, dobro govorno obnašanje in dobro umsko obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri asketi in brahmani vidijo v slabih stanjih nevarnost, bedo in nečistost in vidijo v dobrih stanjih blagoslov odpovedi, vidik čiščenja.

19. (B.2) Ker dejansko dejanje obstaja, ima ta, ki ima pogled ‘dejanje obstaja’ pravilni pogled. Ker dejansko dejanje obstaja, ima ta, ki misli ‘dejanje obstaja’ pravilno misel. Ker dejansko dejanje obstaja, ima ta, ki izjavi ‘dejanje obstaja’ pravilni govor. Ker dejansko dejanje obstaja, ta, ki pravi ‘dejanje obstaja’ ni nasproten tem arahantom, ki imajo nauk, da dejanje obstaja. Ker dejansko dejanje obstaja, ga ta, ki prepriča drugega ‘dejanje obstaja’ prepriča sprejeti pravo Dhammo. Ker prepriča drugega sprejeti pravo Dhammo, ne hvali samega sebe in omalovažuje drugih. Tako je vsako pokvarjeno obnašanje, ki ga je predhodno imel, opuščeno in zamenjano s čisto krepostjo. In ta pravilni pogled, pravilna misel, pravilni govor, ne nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega, da sprejme pravo Dhammo in se izogiba samohvali in omalovaževanju drugih - ta mnoga dobra stanja tako pridejo v bitje s pravilnim pogledom, kar je pogoj.

20. (B.3) O tem modri mož meni tako: ‘Če dejanje obstaja, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ta dobri posameznik ponovno pojavil na ugodnem mestu, celo v nebeškem svetu. Če obstaja ali ne svet teh dobrih asketov in brahmanov, naj predpostavim, da dejanje ne obstaja: vendar je ta dobri posameznik tukaj in sedaj hvaljen od modrih kot krepostna oseba, s pravilnim pogledom, ki ima nauk o dejanju. In po drugi strani, če dejanje obstaja, potem je ta dobri posameznik napravil srečno dejanje na račun obeh strani: ker je hvaljen od modrih tukaj in sedaj in ker se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil na ugodnem mestu, celo v nebeškem svetu. On je pravilno sprejel in se lotil tega brezhibnega učenja na tak način, da se razteza na obe strani in izključi slabo alternativo.’

(III. NAUK NEVZROČNOSTI)

21. (A) Gospodarji, obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je ta: ‘Ni vzroka ali pogoja za onečiščenje bitij. Bitja se onečistijo brez vzroka ali pogoja. Ne obstaja vzrok ali pogoj za očiščenje bitij. Bitja so očiščena brez vzroka ali pogoja. Ni moči, ne energije, ne moške moči, ne moške vzdržljivosti. Vsa bitja, vse žive stvari, vsi ljudje, vse duše so brez oblasti, moči in energije. Oblikovane z usodo, okoliščinami in naravo, doživljajo prijetnost in neprijetnost šestih vrst.’

22. (B) Obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk je diametralno nasproten temu, ki ga imajo ti asketi in brahmani. Oni pravijo: ‘Obstaja vzrok ali pogoj za onečiščenje bitij. Bitja so onečiščena zaradi vzroka ali pogoja. Obstaja vzrok in pogoj za očiščenje bitij. Bitja so očiščena zaradi vzroka ali pogoja. Obstaja moč, energija, moška moč, moška vzdržljivost. Ni tako, da so vsa bitja, vse žive stvari, vsi ljudje, vse duše brez oblasti, moči in energije, ali da so oblikovane z usodo, okoliščinami in naravo, in doživljajo prijetnost in neprijetnost šestih vrst.’ Kaj mislite, gospodarji? Ali nimajo ti asketi in brahmani nauka, ki sta diametralno nasprotna eno drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

23. (A.1) “Gospodarji, od teh asketov in brahmanov, katerih nauk in pogled je ta: ‘Ne obstaja vzrok ali pogoj za onečiščenje bitij … ona doživljajo prijetnost in neprijetnost šestih vrst,’ se pričakuje, da se bodo izognila tem trem dobrim stanjem, namreč, dobremu telesnemu obnašanju, dobremu govornemu obnašanju in dobremu umskemu obnašanju. Lotila se bodo in prakticirala tri slaba stanja, namreč, telesno napačno obnašanje, govorno napačno obnašanje in umsko napačno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri asketi in brahmani ne vidijo v slabih stanjih nevarnosti, bede in nečistosti, niti ne vidijo v dobrih stanjih blagoslova odpovedi, vidika čiščenja.

24. (A.2) Ker dejansko vzročnost obstaja, ima ta, ki ima pogled ‘vzročnost ne obstaja’, napačen pogled. Ker dejansko vzročnost obstaja, ima ta, ki misli ‘vzročnost ne obstaja’, napačno misel. Ker dejansko vzročnost obstaja, ima ta, ki pravi ‘vzročnost ne obstaja’, napačen govor. Ker dejansko vzročnost obstaja, je ta, ki pravi ‘vzročnost ne obstaja’, nasproten tem arahantom, ki imajo nauk o vzročnosti. Ker dejansko vzročnost obstaja, ga ta, ki prepriča drugega da ‘vzročnost ne obstaja’, prepriča sprejeti nepravo Dhammo. Ker prepriča drugega sprejeti nepravo Dhammo, hvali sebe in omalovažuje druge. Tako je opuščena vsaka čista krepost, ki jo je predhodno imel in jo je zamenjalo pokvarjeno obnašanje. In ta napačen pogled, napačna misel, napačen govor, nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega, da sprejme nepravo Dhammo in samohvala in omalovaževanje drugih - ta mnoga zla slaba stanja tako pridejo v bitje z napačnim pogledom, kar je pogoj.

25. (A.3) O tem modri mož meni tako: ‘Če vzročnost ne obstaja, potem bo ob razpadu telesa, ta dobri posameznik sebe dovolj zavaroval. Toda, če vzročnost obstaja, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na neugodnem mestu, v pogubi, celo v peklu. Če obstaja ali ne svet teh dobrih asketov in brahmanov, naj predpostavim, da vzročnost ne obstaja: vendar je ta dobri posameznik tukaj in sedaj grajan od modrih kot nemoralna oseba, ta, z napačnim pogledom, ki ima nauk nevzročnosti. Toda, če vzročnost obstaja, potem je ta dobri posameznik nesrečen na račun obeh: ker je grajan od modrih tukaj in sedaj in ker se bo po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na neugodnem mestu, v pogubi, celo v peklu. On je napačno sprejel in se lotil tega brezhibnega nauka na tak način, da se širi samo na eno stran in izključi dobro alternativo.’

26. (B.1) Gospodarji, od teh asketov in brahmanov, katerih nauk in pogled je ta: ‘Obstaja vzrok in pogoj za onečiščenje bitij … in doživljajo prijetnost in neprijetnost šestih vrst,’ se pričakuje, da se bodo izognili tem trem slabim stanjem, namreč, napačnemu telesnem obnašanju, napačnemu govornem obnašanju in napačnemu umskemu obnašanju. Lotili se bodo in prakticirali tri dobra stanja, namreč, dobro telesno obnašanje, dobro govorno obnašanje in dobro umsko obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri asketi in brahmani vidijo v slabih stanjih nevarnost, bedo in nečistost, in vidijo v dobrih stanjih blagoslov odpovedi, vidik čiščenja.

27. (B.2) Ker dejansko vzročnost obstaja, ima ta, ki ima pogled ‘vzročnost obstaja’, pravilni pogled. Ker dejansko vzročnost obstaja, ima ta, ki misli ‘vzročnost obstaja’, pravilno misel. Ker dejansko vzročnost obstaja, ima ta, ki izjavi ‘vzročnost obstaja’, pravilni govor. Ker dejansko vzročnost obstaja, ta, ki pravi ‘vzročnost obstaja’, ni nasproten tem arahantom, ki imajo nauk vzročnosti. Ker dejansko vzročnost obstaja, ga ta, ki prepriča drugega, da ‘vzročnost obstaja’, prepriča sprejeti pravo Dhammo. Ker on prepriča drugega sprejeti pravo Dhammo, se sam ne hvali in omalovažuje drugih. Tako je vsako pokvarjeno obnašanje, ki ga je imel prej opuščeno in zamenjano s čisto krepostjo. In ta pravilni pogled, pravilna misel, pravilni govor, nenasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega, da sprejme pravo Dhammo in izogibanje samohvali in omalovaževanju drugih - ta mnoga dobra stanja tako pridejo v bitje s pravilnim pogledom, kar je pogoj.

28. (B.3) O tem modri mož meni tako: ‘Če vzročnost obstaja, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ta dobri posameznik ponovno pojavil na ugodnem mestu, celo v nebeškem svetu. Če obstaja ali ne svet teh dobrih asketov in brahmanov, naj predpostavim, da vzročnost ne obstaja: vendar je ta dobri posameznik tukaj in sedaj hvaljen od modrih kot krepostna oseba, ta s pravilnim pogledom, ki ima nauk o vzročnosti. In po drugi strani, če obstaja [vzročnost], potem je ta dobri posameznik srečen na račun obeh strani: ker je hvaljen od modrih tukaj in sedaj in ker se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil na ugodnem mestu, celo v nebeškem svetu. On je pravilno sprejel in se lotil tega brezhibnega nauka na tak način, da se razteza na obe strani in izključi slabo alternativo.’

(IV. NI NESNOVNIH PODROČIJ)

29. Gospodarji, obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je ta: ‘Vsekakor ni nesnovnih področij.’

30. Obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk je direktno nasproten temu, ki ga imajo ti asketi in brahmani. Oni pravijo: ‘Vsekakor so nesnovna področja.’ Kaj mislite, gospodarji? Ali nimajo ti asketi in brahmani nauka, ki sta diametralno nasprotna eden drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

31. “O tem modri mož meni tako: ‘Ti dobri asketi in brahmani imajo nauk in pogled “vsekakor nesnovna področja ne obstajajo,” toda tega jaz nisem videl. In ti drugi dobri asketi in brahmani imajo nauk in pogled “vsekakor nesnovna področja obstajajo,” toda to mi ni bilo poznano. Če bi brez poznavanja in videnja zavzel stran in razglasil: “Edino to je pravilno, vse drugo je napačno,” mi to ne bi ustrezalo. Kar se tiče asketov in brahmanov, ki imajo nauk in pogled “vsekakor nesnovna področja ne obstajajo,” če je njihova beseda resnična, potem je zagotovo še vedno mogoče, da se bom morda ponovno pojavil [po smrti] med božanstvi fino snovnega področja, ki jih sestavlja um. Toda kar se tiče asketov in brahmanov, ki imajo nauk in pogled “vsekakor nesnovna področja obstajajo,” če je njihov svet resničen, potem je resnično možno, da se morda ponovno pojavim [po smrti] med božanstvi nesnovnih področij, ki jih sestavljajo zaznave. Jemanje palic in orožja, pretepi, spori, prepiri, obtoževanje, zlobni govor in lažnivi govor se vidi, da se pojavijo na osnovi snovne tvorbe, toda to sploh ne obstaja v nesnovnih področjih.’ Po takem razmišljanju prakticira način, ki vodi k razstrastenju snovnih tvorb, k izginitvi in prenehanju snovnih tvorb.

(V. NI PRENEHANJA BITNOSTI)

32. Gospodarji, so nekateri asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je: ‘Vsekakor ni prenehanja bitnosti.’

33. Obstajajo nekateri asketi in brahmani, katerih nauk je direktno nasproten temu, ki ga imajo ti asketi in brahmani. Oni pravijo: ‘Vsekakor obstaja prenehanje bitnosti.’ Kaj mislite, gospodarji? Ali nimajo ti asketi in brahmani nauka, ki sta diametralno nasprotna eden drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

34. “O tem modri mož meni tako: ‘Ti dobri asketi in brahmani imajo nauk in pogled “vsekakor ni prenehanja bitnosti,” toda tega jaz nisem rekel. In ti drugi dobri asketi in brahmani imajo nauk in pogled “vsekakor obstaja prenehanje bitnosti,” toda to mi ni bilo znano. Če bi, brez poznavanja in videnja zavzel eno stran in razglasil: “Edino to je pravilno, vse drugo je napačno,” mi to ne bi ustrezalo. Ker asketi in brahmani, ki imajo nauk in pogled “vsekakor ni prenehanja bitnosti,” če je njihov svet resničen, potem je gotovo še vedno mogoče, da se ponovno pojavim [po smrti] med božanstvi nesnovnih področij, ki sestojijo iz zaznav. Toda kar se tiče asketov in brahmanov, ki imajo nauk in pogled “vsekakor obstaja prenehanje bitnosti,” če je njihov svet resničen, potem je mogoče, da jaz lahko tukaj in sedaj dosežem končno ugasnitev. Pogled teh dobrih asketov in brahmanov, ki imajo nauk in pogled “vsekakor ni prenehanja bitnosti,” je blizu poželenja, blizu vezanosti, blizu navdušenja, blizu držanja, blizu oklepanja, toda pogled teh dobrih asketov in brahmanov, ki imajo nauk in pogled “vsekakor obstaja prenehanje bitnosti,” je blizu nepoželenja, blizu nevezanosti, blizu nenavdušenja, blizu nedržanja, blizu neoklepanja. Po takem razmišljanju modri mož prakticira pot k razstrastenju bitnosti, k izginitvi in prenehanju bitnosti.

(ŠTIRI VRSTE POSAMEZNIKOV)

35. Gospodarji, obstajajo štiri vrste posameznikov, ki jih najdemo v svetu. Katere štiri? Določena vrsta posameznika povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja samega sebe. Določena vrsta posameznika povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta posameznika povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe in tudi povzroča neprijetnosti drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta posameznika ne povzroča neprijetnost sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča neprijetnosti drugim ali sledi praksi mučenja drugih. Ker ne povzroča neprijetnosti niti sebi niti drugim, je on tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti.

36. Katera vrsta posameznika, gospodarji, povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja samega sebe? Določen posameznik hodi nag, zavrača dogovore, si liže svoje roke, ne pride, ko se ga prosi, se ne ustavi, ko se ga prosi. Ne sprejme prinesene hrane ali hrane posebej pripravljene zanj ali vabila na hran. Ne sprejme ničesar iz lonca, iz sklede, čez prag, čez palico, čez pestič, od dveh, ki se hranita skupaj, od nosečnice, od doječe ženske, od ženske, ki leži z moškim, od tam kjer se hrana javno deli, od tam kjer so psi, od tam kjer brenčijo muhe. On ne sprejeme rib ali mesa, ne pije žganja, vina ali fermentiranih zvarkov. Hrani se pri eni hiši z enim grižljaje. Hrani se pri dveh hišah z dvema grižljajema … hrani se pri sedmih hišah s sedmimi grižljaji. Živi od ene skodelice hrane na dan, od dveh skodelic hrane na dan … od sedmih skodelic hrane na dan. Hrani se enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na sedem dni, in tako do enkrat na štirinajst dni. On prebiva v praksi hranjenja v določenih intervalih. Je jedec zelenjave ali prosa ali divjega riža ali obrezkov kože ali mahu ali riževih otrobov ali riževih odpadkov ali sezamove moke ali trave ali kravjekov. Živi od gozdnih korenin in sadežev, se hrani z odpadlimi sadeži. Oblači se v konopljo, v mešano konopljino tkanino, v mrtvaške prte, v odpadne krpe, v drevesno lubje, v antilopje kože, v trakove antilopje kože, v tkanino iz trave kusa, v tkanino iz lubja, v tkanino iz lesnih ostružkov, v volno iz las, v živalsko volno, v sovina peresa. On je ta, ki si puli lase in brado, sledi praksi puljenja las in brade. On je ta, ki neprestano stoji in zavrača sedenje. On je ta, ki neprestano čepi in je predan vzdrževanju čepečega položaja. On je ta, ki uporablja blazino s trni. On napravi blazino iz trnov za svoje ležišče. On biva v sledenju prakse kopanja v vodi trikrat dnevno, vključno zvečer. Tako na različne načine biva v sledenju prakse mučenja in trpinčenja telesa. To je vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe.

37. Katera vrsta posameznika, gospodarji, povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih? Določen posameznik je klavec ovc, klavec prašičev, ptičar, postavljalec pasti za divje zveri, lovec, ribič, tat, rabelj, ječar, ali ta, ki sledi kateremkoli drugemu takšnemu krvavemu poklicu. To je vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih.

38. Katera vrsta posameznika, gospodarji, povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe in prav tako povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih? Nekdo je maziljeni plemeniti kralj ali premožen brahman. Ko je na vzhodu mesta zgradil nov tempelj za žrtvovanje in si obril lase in brado, se oblekel v grobo kožo in naoljil svoje telo s prečiščenim maslom in oljem, se popraskal po hrbtu z jelenjim rogom, vstopi v tempelj za žrtvovanje skupaj s svojo glavno kraljico in svojim brahmanskim velikim duhovnikom. Tam leže na golo zemljo, nastlano s travo. Kralj živi od mleka v prvem sesku krave s teličkom iste barve, medtem ko glavna kraljica živi od mleka v drugem sesku in brahmanski veliki duhovnik živi od mleka v tretjem sesku. Mleko v četrtem sesku vrže v ogenj in teliček živi od tega, kar je ostalo. On reče: ‘Naj bo toliko bikov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko volov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko telic zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko koz zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko ovc zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko dreves posekanih za žrtvene kole, naj bo toliko trave pokošene za žrtvovanje trave.’ In potem njegovi sužnji, glasniki in služabniki napravijo priprave, jokajo s solznimi obrazi, vzpodbujeni z grožnjami kaznovanja in s strahom. To je vrsta posameznika, ki povzroča neprijetnost sebi in sledi praksi mučenja sebe in povzroča neprijetnost drugim in sledi praksi mučenja drugih.

39. Katera vrsta posameznika, gospodarji, ne povzroča neprijetnosti sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča neprijetnosti drugim ali sledi praksi povzročanja neprijetnosti drugim - ker on ne povzroča neprijetnosti niti sebi niti drugim je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko je sam postal sveti?

40. Gospodarji, Tathāgata se pojavi v svet, popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in ljudmi, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

41. Gospodar ali gospodarjev sin ali nekdo, ki je rojen v nekem drugem narodu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to zaupanje, razmišlja tako: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno, meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo. Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče rumena oblačila in gre naprej iz življenja gospodarja v brezdomstvo.

42. Ko tako odide naprej od doma v brezdomstvo in se usposablja za meniha in za ta način življenja, opusti ubijanje živih bitij, se vzdrži ubijanja živih bitij. Z odloženo palico in orožjem, zavestno, usmiljeno, biva sočuten do vseh živih bitij. Opusti jemanje tega kar mu ni dano, se vzdrži jemanja tega kar mu ni dano. Jemlje le tisto, kar mu je dano, pričakuje le tisto, kar mu je dano in brez kraje biva v čistosti. Z opustitvijo necelibatnega življenja se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži posvetne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo lažnivega govora, se vzdrži laganja. Govori resnico, je vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf tega sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernega govora. Drugje ne ponovi tega, kar je slišal tukaj, z namenom, da loči [te ljudi] od teh, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar je slišal drugje, z namenom, da loči [te ljudi] od tistih. Tako je tisti, ki združi te, ki so razdeljeni, je spodbujevalec prijateljstva, ki uživa v slogi, se radosti v slogi, se veseli v slogi, je govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora se vzdrži osornega govora. Govori take besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo do srca, so vljudne, jih mnogi želijo in so mnogim prijetne. Z opustitvijo praznega govorjenja se vzdrži praznega klepeta. Govori ob pravem času, govori kar je dejstvo, govori o tem kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini. Ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne.

Vzdrži se uničevanja semen in rastlin. Poje samo en obrok na dan, vzdrži se prehranjevanja ponoči in izven pravilnega časa[1]. Vzdrži se plesa, petja, glasbe in neprimernih predstav. Vzdrži se nošenja okrasnih vencev, odišavljenja z vonjavami in olepševanja sebe z mažami. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in denarja. Vzdrži se sprejemanja surovega žita. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja kokoši in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, govedi, konjev in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in posesti. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se uporabe lažnih uteži, lažnih metrov, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se sprejemanja podkupnin, zavajanja, goljufanja in prevar. Vzdrži se zadajanja ran, ubijanja, ugrabljanja, razbojništva, ropanja in nasilja.

43. Zadovoljen je z oblačili, da zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano, da zadovolji svoj želodec, in kamorkoli gre, sam odloči, da vzame s sabo le to. Kot ptica, ki kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z obleko, da z njo zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovolji svoj želodec, in kamorkoli gre, vzame s sabo le to. Ko ima to plemenito krepost, doživlja v sebi blaženost, da je brezhiben.

44. Ko gleda objekt z očmi, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če je pustil sposobnost oči nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in neugajanja, zato prakticira pot zadržanja sebe, varuje sposobnost oči, loti se zadržanja sposobnosti oči. Ko sliši zvok z ušesi ... Ko voha vonj z nosom ... Ko okusi okus z jezikom … Ko tipa otipljiv predmet s telesom ... Ko z umom opazi pojav, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost uma nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in neugajanja. Prakticira pot svoje zadržanosti, varuje sposobnost uma, se loti zadržanja sposobnosti uma. Ko ima to plemenito zadržanje čutnih sposobnosti, doživlja v sebi čisto blaženost.

(PREMIŠLJENOST)

45. On postane ta, ki deluje premišljeno, ko gre naprej in se vrača; ki deluje premišljeno, ko gleda naprej in gleda stran; ki deluje premišljeno, ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje premišljeno, ko nosi svoja oblačila in nosi svoje zunanje oblačilo in skledo; ki deluje premišljeno, ko je, pije, požira hrano in jo okuša; ki deluje premišljeno, ko odvaja blato in urinira; ki deluje premišljeno, ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

46. Ko ima to plemenito krepost in to plemenito zadržanost [čutnih] sposobnosti in ko ima to plemenito pozornost in premišljenost, se zateče k osamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame.

(PET OVIR)

47. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna telo in se posveti pozornosti. Z opustitvijo pohlepa po svetu, biva s srcem opuščenim pohlepa, svoje srce očisti pohlepa po svetu. Z opustitvijo zlobe, biva s srcem opuščenim zlobe, sočuten za dobrobit vseh živih bitij, svoje srce očisti zlobe. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, biva opuščen otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč, svoje srce očisti otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in zaskrbljenosti, biva opuščen nemira. S srcem, ki je notranje umirjeno, svoje srce očisti nemira in zaskrbljenosti. Z opustitvijo dvoma, gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj, svoje srce očisti dvoma.

(ŠTIRI STOPNJE ZBRANOSTI)

48. Ko je tako opustil teh pet ovir, onesnaženj srca, ki slabijo modrost, popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote.

49. Z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja.

50. Ko izgine zadovoljstvo, vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjer je mirnodušen, pozoren in premišljen, in še vedno doživlja prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen in pozoren.’

51. Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo.

(TRI VEDNOSTI)

52. Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, ga usmeri k spominu na pretekla življenja. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomni svojih mnogoterih preteklih življenj. 

53. Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, ga usmeri k vednosti o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista ugledna bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja gredo svojo pot v skladu s svojimi dejanji. 

54. Ko je njegovo zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, ga usmeri k vednosti o uničenju vplivov. On razume kot v resnici je: ‘To je neprijetnost. To je izvor neprijetnosti. To je prenehanje neprijetnosti. To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’ On razume kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

(OSVOBODITEV)

55. Ko tako ve in vidi, je njegovo srce osvobojeno vpliva užitkov, vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojeno, pride vednost: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno. Duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’

56. To, gospodarji, je vrsta posameznika, ki ne povzroča neprijetnosti sebi ali sledi praksi povzročanja neprijetnosti sebi in ne povzroča neprijetnosti drugim ali sledi praksi povzročanja neprijetnosti drugim – ker ne povzroča neprijetnosti sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva v doživljanju blaženosti, ko je sam postal sveti.”

57. Ko je bilo to rečeno so brahmanski gospodarji iz Sāle rekli Blaženemu: “Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi za te z vidom, da vidijo oblike. Mi gremo h gospodu Gotami po zatočišče in k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes naj nas gospod Gotama sprejme kot laične sledilce, ki so šli k njemu po zatočišče za vse življenje.”