(MN 60) Apaṇṇaka Sutta – Nesporno učenje

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi pešačil po deželi Kosalan z veliko saṅgho menihov in pri Kosalanu prišel do brahminske vasi z imenom Sālā.

2. Brahminski gospodarji iz Sāle so slišali: “Samotar Gotama, sin Sakyanov, ki se je pomenišil in odšel iz plemena Sakya, je potoval po Kosalanovi deželi z veliko saṅgho menihov in prišel do Sāle. O mojstru Gotami se je razširil dober glas: ‘Ta Blaženi je popoln, popolnoma razsvetljen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj bogov in ljudi, razsvetljen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi bogovi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi samotarji in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z neposrednim znanjem. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in on razodeva posvečeno življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.’ Dobro je videti take arahante.”

3. Brahminski gospodarji iz Sāle so odšli do Blaženega. Nekateri so izkazali čast Blaženemu in sedli na stran; nekateri so z njim izmenjali pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, so sedli na stran; nekateri so iztegnili svoje roke v spoštljiv pozdrav Blaženemu in sedli na stran; nekateri so v prisotnosti Blaženega izgovorili svoje ime in ime plemena in sedli na stran; nekateri so ostali tiho in sedli na stran.

4. Ko so sedeli, jih je Blaženi vprašal: “Gospodarji, ali obstaja učitelj, ki je za vas sprejemljiv in v katerega ste pridobili zaupanje, ki je ustrezno utemeljeno?”

“Ne, častiti gospod, ne obstaja učitelj, ki je za nas sprejemljiv in v katerega smo pridobili zaupanje, ki je ustrezno utemeljeno.”

“Ker, gospodarji, vi niste našli sprejemljivega učitelja, lahko izvajate in prakticirate to nesporno učenje; ker ko se sprejme in izvaja nesporno učenje, bo to vodilo do vašega blagostanja in sreče za dolgo časa. In kaj je nesporno učenje?[1]

 

(I. DOKTRINA NIHILIZMA)

5. (A) Gospodarji, obstajajo nekateri samotarji in brahmini, katerih učenje in pogled je: ‘Ničesar ni danega, ničesar podarjenega, ničesar žrtvovanega; ni sadeža ali rezultata dobrih in slabih dejanj; ni tega sveta, ni drugega sveta; ni matere, ni očeta; ni bitij, ki se spontano ponovno rodijo; ni dobrih in krepostnih samotarjev in brahminov v svetu, ki so se sami uresničili z neposrednim znanjem in razodevajo ta svet in drugi svet.’[2]

6. (B) Obstajajo nekateri samotarji in brahmini, katerih učenje je diametralno nasprotno temu, ki ga imajo ti samotarji in brahmini in oni pravijo: ‘Obstaja to, kar je dano in kar je ponujeno in kar je žrtvovano; obstaja sadež in rezultat dobrih in slabih dejanj; obstaja ta svet in drugi svet; obstajata mati in oče; obstajajo bitja, ki se spontano ponovno rodijo; obstajajo dobri in krepostni samotarji in brahmini v svetu, ki so se sami uresničili z neposrednim znanjem in so razodeli ta svet in drugi svet.’ Kaj mislite, gospodarji? Ali nimajo ti samotarji in brahmini učenja, ki so diametralno nasprotna eno drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

7. (A.i) “Gospodarji, od teh samotarjev in brahminov, katerih učenje in pogled je ta: ‘Ničesar ni danega … ni dobrih in krepostnih samotarjev in brahminov v svetu, ki so se sami uresničili z neposrednim znanjem in razodevajo ta svet in drugi svet,’ je za pričakovati, da se bodo izognili teh treh koristnih stanj, namreč, dobrega obnašanja s telesom, dobrega obnašanje v govoru in dobrega mentalnega obnašanja in da bodo izvajali in prakticirali ta tri nekoristna stanja, namreč, telesno napačno obnašanje, govorno napačno obnašanje in mentalno napačno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri samotarji in brahmini ne vidijo v škodljivih stanjih nevarnosti, bede in nečistosti, niti ne vidijo v koristnih stanjih blagoslova odpovedi, vidika čiščenja.

8. (A.ii) Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki ima pogled ‘ne obstaja drugi svet’, napačen pogled. Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki misli ‘ne obstaja drugi svet’, napačno mišljenje. Ker dejansko obstaja drugi svet, ima ta, ki trdi ‘ne obstaja drugi svet’ napačen govor. Ker dejansko obstaja drugi svet, je ta, ki pravi ‘ne obstaja drugi svet’ nasproten tem arahantom, ki poznajo drugi svet. Ker dejansko obstaja drugi svet, potem ta, ki prepriča drugega, da ‘ne obstaja drugi svet’, tega prepričuje, da sprejme nepravo Dhammo; in ker on prepriča drugega, da sprejme nepravo Dhammo, sebe hvali in omalovažuje druge. Tako je katerakoli čista krepost, ki jo je predhodno imel, opuščena in zamenjana s pokvarjenim obnašanjem. In ta napačen pogled, napačen namen, napačen govor, nasprotovanje plemenitemu, prepričevanje drugega, da sprejme nepravo Dhammo in samohvala in omalovaževanje drugih – ta mnoga zla škodljiva stanja tako pridejo v bitje z napačnim pogledom, kar je pogoj.

9. (A.iii) O tem modri mož meni tako: ‘Če ni drugega sveta, potem bo ob razpadu telesa, ta dobra oseba sebe dovolj zavarovala.[3] Toda, če obstaja drugi svet, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje prikrajšanja, v nesrečen kraj, v pogubo, celo v pekel. Sedaj, če obstaja ali ne svet teh dobrih samotarjev in brahminov, naj predpostavim, da ne obstaja drugi svet: še vedno je ta dobra oseba tukaj in sedaj grajana od modrega kot nemoralna oseba, eden od tistih, ki ima napačen pogled, ki ima učenje nihilizma.[4] Toda po drugi strani, če obstaja drugi svet, potem je ta dobra oseba nesrečna na račun obeh razlogov: ker je grajana od modrega tukaj in sedaj, in ker se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje prikrajšanja, v nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. On je napačno sprejel in se lotil tega nespornega učenja na takšen način, da se nanaša samo na eno stran in izključi koristno alternativo.’[5]

10. (B.i) Gospodarji, od teh samotarjev in brahminov, katerih učenje in pogled je ta: ‘Tam je to, kar je dano … obstajajo dobri in krepostni samotarji in brahmini v svetu, ki so se sami uresničili z neposrednim znanjem in razglasili ta svet in drugi svet,’ se pričakuje, da se bodo izognili tem trem škodljivim stanjem, namreč, telesnemu napačnemu obnašanju, govornemu napačnemu obnašanju in mentalnemu napačnemu obnašanju in da bodo izvajali in vadili ta tri koristna stanja, namreč, dobro telesno obnašanje, dobro govorno obnašanje in dobro mentalno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri samotarji in brahmini vidijo v škodljivih stanjih nevarnost, bedo in nečistost in vidijo v koristnih stanjih blagoslov odpovedi, vidik čiščenja.

11. (B.ii) Ker dejansko obstaja drugi svet ima ta, ki ima pogled ‘drugi svet obstaja’ pravilni pogled. Ker dejansko obstaja drugi svet ima ta, ki misli ‘drugi svet obstaja’ pravilno mišljenje. Ker dejansko obstaja drugi svet ima ta, ki izjavi ‘drugi svet obstaja’ pravilni govor. Ker dejansko obstaja drugi svet ta, ki pravi ‘drugi svet obstaja’ ni nasproten tem arahantom, ki poznajo drugi svet. Ker dejansko obstaja drugi svet ga ta, ki prepriča drugega ‘obstaja drugi svet’ prepriča, da sprejme pravo Dhammo; in ker prepriča drugega da sprejme pravo Dhammo, on sebe ne hvali in ne omalovažuje drugih. Tako je vsako pokvarjeno obnašanje, ki ga je pred tem imel, opuščeno in zamenjano z čisto krepostjo. In ta pravilni pogled, pravilno mišljenje, pravilni govor, ne nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugih, da sprejmejo pravo Dhammo, in izogibanje samohvale in omalovaževanja drugih - ta mnoga koristna stanja tako pridejo v bitje s pravilnim pogledom, kar je pogoj.

12. (B.iii) O tem modri mož meni tako: ‘Če obstaja drugi svet, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ta dobra oseba ponovno pojavila v srečnem mestu, celo v nebeškem svetu. Sedaj, če obstaja ali ne svet teh dobrih samotarjev in brahminov, naj predpostavim, da ni drugega sveta: še vedno je ta dobra oseba tukaj in sedaj hvaljena od modrih kot krepostna oseba, ta s pravilnim pogledom, ki je v skladu z učenjem o dobrem smislu.[6] In po drugi strani, če obstaja drugi svet, potem je ta dobra oseba srečna glede obeh strani: ker je hvaljena od modrih tukaj in sedaj in ker se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila na srečnem mestu, celo v nebeškem svetu. On je pravilno sprejel in se lotil tega nespornega učenja na takšen način, da se nanaša na obe strani in izključi škodljivo alternativo.’[7]

 

(II. DOKTRINA NE-DEJANJA)

13. (A) Gospodarji, obstajajo nekateri samotarji in brahmini, katerih učenje in pogled je ta:[8] ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati, ko nekdo pohablja ali pripravi druge pohabljati, ko nekdo muči ali pripravi druge mučiti, ko nekdo zadaja gorje ali pripravi druge zadajati gorje, ko nekdo zatira ali pripravi druge zatirati, ko nekdo zastrašuje ali pripravi druge zastraševati, ko nekdo ubija živa bitja, vzame kar mu ni dano, vdira v hiše, ropa bogastvo, vlamlja, postavlja zasede po cestah, zapeljuje žene drugih, širi laži – ta, ki tako dela, ne dela nobenega zla. Če s kolesom, polnim ostrih rezil, nekdo spravi živa bitja na tej zemlji v maso mesa, v en kup mesa, zaradi tega ne bo zla in ne bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob južnem bregu Gangesa in ubijal in klal, pohabljal in pripravil druge, da pohabljajo, mučijo in pripravil druge da mučijo, zaradi tega ne bo zla in ne bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob severnem bregu Gangesa in dajal darila in pripravil druge, da dajejo darila, daroval in pripravil druge da darujejo, zaradi tega ne bi bilo nobene zasluge in ne bi bil rezultat zasluga. Z dajanjem, s krotenjem sebe, z odrekanjem, z govorjenjem resnice, ni zasluge in rezultat ne bo zasluga.’

14. (B) Obstajajo nekateri samotarji in brahmini, katerih učenje je diametralno nasprotno temu, ki ga imajo ti samotarji in brahmini in oni pravijo: ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati, ko nekdo pohablja ali pripravi druge pohabljati … širi laži – ta, ki tako dela, dela zlo. Če s kolesom, polnim ostrih rezil, nekdo spravi živa bitja na tej zemlji v maso mesa, v en kup mesa, bo zaradi tega zlo in bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob južnem bregu Gangesa in ubijal in klal, pohabljal in pripravil druge da pohabljajo, mučil in pripravil druge da mučijo, bo zaradi tega zlo in bo rezultat zlo. Če bi nekdo šel ob severnem bregu Gangesa in dajal darila in pripravil druge, da dajejo darila, daroval in pripravil druge da darujejo, bi bila zaradi tega zasluga in bo rezultat zasluga. Z dajanjem, s krotenjem sebe, z odrekanjem, z govorjenjem resnice, je zasluga in rezultat bo zasluga. “Kaj mislite, gospodarji? Ali nimajo ti samotarji in brahmini učenja, ki so diametralno nasprotna eno drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

15. (A.i) Gospodarji, od teh samotarjev in brahminov, katerih učenje in pogled je ta: ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati … ni zasluge in rezultat ni zasluga,’ se lahko pričakuje, da se bodo izognili tem trem koristnim stanjem, namreč, dobremu telesnemu obnašanju, dobremu govornemu obnašanju in dobremu mentalnemu obnašanju, in da bodo izvajali in vadili ta tri škodljiva stanja, namreč, telesno napačno obnašanje, govorno napačno obnašanje in mentalno napačno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri samotarji in brahmini ne vidijo v škodljivih stanjih nevarnosti, bede in nečistosti, niti ne vidijo v koristnih stanjih blagoslova odpovedi, vidika čiščenja.

16. (A.ii) Ker dejansko obstaja dejanje ima ta, ki ima pogled ‘ne obstaja dejanje’ napačen pogled. Ker dejansko obstaja dejanje ima ta, ki misli ‘ne obstaja dejanje’ napačno mišljenje. Ker dejansko obstaja dejanje ima ta, ki izjavi ‘ne obstaja dejanje’ napačen govor. Ker dejansko obstaja dejanje je ta, ki pravi ‘ne obstaja dejanje’ nasproten tistim arahatom, ki imajo učenje, da obstaja dejanje. Ker dejansko obstaja dejanje ga ta, ki prepričuje drugega ‘ne obstaja dejanje’ prepričuje, da sprejme nepravo Dhammo; in ker on prepričuje drugega, da sprejme nepravo Dhammo, hvali sebe in omalovažuje druge. Tako je vsaka čista krepost, ki jo je predhodno imel opuščena in zamenjana s pokvarjenim obnašanjem. In ta napačen pogled, napačno mišljenje, napačen govor, nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega, da sprejme nepravo Dhammo in samohvala in omalovaževanje drugih - ta mnoga zla škodljiva stanja tako pridejo v bitje z napačnim pogledom, kar je pogoj.

17. (A.iii) O tem modri mož meni tako: ‘Če ni dejanja, potem bo ob razpadu telesa, ta dobra oseba sebe dovolj zavarovala. Toda, če obstaja dejanje, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti ponovno pojavila v stanje prikrajšanja, na nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. Sedaj, če obstaja ali ne svet teh dobrih samotarjev in brahminov, naj predpostavim, da ne obstaja dejanje: vendar je ta dobra oseba tukaj in sedaj grajana od modrega kot nemoralna oseba, oseba z napačnim pogledom, ki ima za učenje ne-dejanja. Toda po drugi strani, če obstaja dejanje, potem je ta dobra oseba nesrečna na račun obeh: ker je grajana od modrega tukaj in sedaj in ker se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje prikrajšanosti, v nesrečni kraj, celo v pekel. On je napačno sprejel in se lotil tega nespornega učenja na takšen način, da se razteza samo na eno stran in izključuje koristno alternativo.’

18. (B.i) Gospodarji, od teh samotarjev in brahminov, katerih učenje in pogled je ta: ‘Ko nekdo deluje ali pripravi druge delovati … je zasluga in rezultat je zasluga,’ se lahko pričakuje, da se bodo izognili tem trem koristnim stanjem, namreč, napačnemu telesnemu obnašanju, napačnemu govornemu obnašanji in napačnemu mentalnemu obnašanju in da se bodo lotili in prakticirali ta tri koristna stanja, namreč, dobro telesno obnašanje, dobro govorno obnašanje in dobro mentalno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri samotarji in brahmini vidijo v škodljivih stanjih nevarnost, bedo in nečistost in vidijo v koristnih stanjih blagoslov odpovedi, vidik čiščenja.

19. (B.ii) Ker dejansko obstaja dejanje ima ta, ki ima pogled ‘obstaja dejanje’ pravilni pogled. Ker dejansko obstaja dejanje ima ta, ki misli ‘obstaja dejanje’ pravilno mišljenje. Ker dejansko obstaja dejanje ima ta, ki izjavi ‘obstaja dejanje’ pravilni govor. Ker dejansko obstaja dejanje ta, ki pravi ‘obstaja dejanje’ ni nasproten tem arahantom, ki imajo učenje, da obstaja dejanje. Ker dejansko obstaja dejanje ga ta, ki prepriča drugega ‘obstaja dejanje’ prepriča, da sprejme pravo Dhammo; in ker on prepriča drugega, da sprejme pravo Dhammo, on ne hvali samega sebe in omalovažuje drugih. Tako je vsako pokvarjeno obnašanje, ki ga je predhodno imel, opuščeno in zamenjano s čisto krepostjo. In ta pravilni pogled, pravilno mišljenje, pravilni govor, ne nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega, da sprejme pravo Dhammo in se izogiba samohvali in omalovaževanju drugih - ta mnoga koristna stanja tako pridejo v bitje s pravilnim pogledom, kar je pogoj.

20. (B.iii) O tem modri mož meni tako: ‘Če obstaja dejanje, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ta dobra oseba ponovno pojavila na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. Sedaj, če obstaja ali ne svet teh dobrih samotarjev in brahminov, naj predpostavim, da ne obstaja dejanje: vendar je ta dobra oseba tukaj in sedaj hvaljena od modrega kot krepostna oseba, s pravilnim pogledom, ki ima učenje o dejanju. In po drugi strani, če obstaja dejanje, potem je ta dobra oseba napravila srečen met na račun obeh strani: ker je on hvaljen od modrega tukaj in sedaj in ker se bo on ob razpadu telesa, po smrti ponovno pojavil na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. On je pravilno sprejel in se lotil tega nespornega učenja na takšen način, da se razteza na obe strani in izključi škodljivo alternativo.’

 

(III. DOKTRINA NEVZROČNOSTI)

21. (A) Gospodarji, obstajajo nekateri samotarji in brahmini, katerih učenje in pogled je ta:[9] ‘Ni vzroka ali pogoja za onesnaženje bitij; bitja se onesnažijo brez vzroka ali pogoja. Ne obstaja vzrok ali pogoj za očiščenje bitij; bitja so očiščena brez vzroka ali pogoja. Ni moči, ne energije, ne moške moči, ne moške vzdržnosti. Vsa bitja, vse žive stvari, vsi ljudje, vse duše so brez oblasti, moči in energije; oblikovane z usodo, okoliščinami in naravo, one doživljajo prijetnost in bolečino v šestih razredih.’[10]

22. (B) Obstajajo nekateri samotarji in brahmini, katerih učenje je diametralno nasprotno temu, ki ga imajo ti samotarji in brahmini in oni pravijo: ‘Obstaja vzrok ali pogoj za onesnaženje bitij; bitja so onesnažena zaradi vzroka ali pogoja. Obstaja vzrok in pogoj za očiščenje bitij; bitja so očiščena zaradi vzroka ali pogoja. Obstaja moč, energija, moška moč, moška vzdržnost. Ni tako, da so vsa bitja, vse žive stvari, vsi ljudje, vse duše brez oblasti, moči in energije, ali da so oblikovane z usodo, okoliščinami in naravo, in doživljajo prijetnost in bolečino v šestih razredih.’ Kaj mislite, gospodarji? Ali nimajo ti samotarji in brahmini učenja, ki so diametralno nasprotna eno drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

23. (A.i) “Gospodarji, od teh samotarjev in brahminov, katerih učenje in pogled je ta: ‘Ne obstaja vzrok ali pogoj za onesnaženje bitij … ona doživljajo prijetnost in bolečino v šestih razredih,’ se pričakuje, da se bodo izognili tem trem koristnim stanjem, namreč, dobremu telesnemu obnašanju, dobremu govornemu obnašanju in dobremu mentalnemu obnašanju, in bodo lotili in izvajali ta tri škodljiva stanja, namreč, telesno napačno obnašanje, govorno napačno obnašanje in mentalno napačno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri samotarji in brahmini ne vidijo v škodljivih stanjih nevarnosti, bede in nečistosti, niti ne vidijo v koristnih stanjih blagoslova odpovedi, vidika čiščenja.

24. (A.ii) Ker dejansko obstaja vzročnost ima ta, ki ima pogled ‘ne obstaja vzročnost’ napačen pogled. Ker dejansko obstaja vzročnost ima ta, ki misli ‘ne obstaja vzročnost’ napačno mišljenje. Ker dejansko obstaja vzročnost ima ta, ki pravi ‘ne obstaja vzročnost’ napačen govor. Ker dejansko obstaja vzročnost je ta, ki pravi ‘ne obstaja vzročnost’ nasproten tem arahantom, ki imajo učenje o vzročnosti. Ker dejansko obstaja vzročnost ga ta, ki prepriča drugega ‘ne obstaja vzročnost’ prepriča da sprejme nepravo Dhammo; in ker prepriča drugega, da sprejme nepravo Dhammo, hvali sebe in omalovažuje druge. Tako je vsako pokvarjeno obnašanje, ki ga je predhodno imel opuščeno in pokvarjeno obnašanje je zamenjano. In ta napačen pogled, napačno mišljenje, napačen govor, nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega, da sprejme nepravo Dhammo in samohvala in omalovaževati drugih - ta mnoga zla škodljiva stanja tako pridejo v bitje z napačnim pogledom, kar je pogoj.

25. (A.iii) O tem modri mož meni tako: ‘Če ne obstaja vzročnost, potem bo ob razpadu telesa, ta dobra oseba sebe dovolj zavarovala. Toda, če obstaja vzročnost, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, v nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. Sedaj, če obstaja ali ne svet teh dobrih samotarjev in brahminov, naj predpostavim, da ne obstaja vzročnost: vendar je ta dobra oseba tukaj in sedaj grajana od modrega kot nemoralna oseba, ta z napačnim pogledom, ki ima učenje ne vzročnosti. Toda po drugi strani, če obstaja vzročnost, potem je ta dobra oseba nesrečna na račun obeh: ker je on grajan od modrega tukaj in sedaj in po razpadu telesa, po smrti, se bo ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, v nesrečnem kraju, v pogubi, celo v peklu. On je napačno sprejel in se lotil tega nespornega učenja na takšen način, da se širi samo na eno stran in izključi koristno alternativo.’

26. (B.i) Gospodarji, od teh samotarjev in brahminov, katerih učenje in pogled je ta: ‘Obstaja vzrok in pogoj za onesnaženje bitij … ona doživljajo prijetnost in bolečino v šestih razredih,’ se pričakuje, da se bodo izognili tem trem škodljivim stanjem, namreč, telesno napačnemu obnašanju, govorno napačnemu obnašanju in mentalno napačnemu obnašanje in se bodo lotili in izvajali ta tri koristna stanja, namreč, dobro telesno obnašanje, dobro govorno obnašanje in dobro mentalno obnašanje. Zakaj je tako? Ker ti dobri samotarji in brahmini vidijo v škodljivih stanjih nevarnost, bedo in nečistost, in vidijo v koristnih stanjih blagoslov odpovedi, vidik čiščenja.

27. (B.ii) Ker dejansko obstaja vzročnost ima ta, ki ima pogled ‘vzročnost obstaja’ pravilni pogled. Ker dejansko obstaja vzročnost ima ta, ki misli ‘vzročnost obstaja’ pravilno mišljenje. Ker dejansko obstaja vzročnost ima ta, ki izjavi ‘vzročnost obstaja’ pravilni govor. Ker dejansko obstaja vzročnost ta, ki pravi ‘vzročnost obstaja’ ni nasproten tem arahantom ki imajo učenje vzročnosti. Ker dejansko obstaja vzročnost ga ta, ki prepriča drugega da ‘vzročnost obstaja’ prepriča, da sprejme pravo Dhammo; in ker on prepriča drugega, da sprejme pravo Dhammo, se sam ne hvali in omalovažuje drugih. Tako vsako pokvarjeno obnašanje, ki ga je prej imel, opuščeno in zamenjano s čisto krepostjo. In ta pravilni pogled, pravilno mišljenje, pravilni govor, ne nasprotovanje plemenitim, prepričevanje drugega da sprejme pravo Dhammo in izogibanje samohvali in omalovaževanju drugih - ta mnoga koristna stanja tako pridejo v bitje s pravilnim pogledom, kar je pogoj.

28. (B.iii) O tem modri mož meni tako: ‘Če obstaja vzročnost, potem se bo ob razpadu telesa, po smrti, ta dobra oseba ponovno pojavila v srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. Sedaj, če obstaja ali ne svet teh dobrih samotarjev in brahminov naj predpostavim, da vzročnost ne obstaja: vendar je ta dobra oseba tukaj in sedaj hvaljena od modrih kot krepostna oseba, ta s pravilnim pogledom, ki ima učenje o vzročnosti. In po drugi strani, če obstaja [vzročnost], potem je ta dobra oseba srečna na račun obeh strani: ker je on hvaljen od modrega tukaj in sedaj in ker se bo on ob razpadu telesa, po smrti ponovno pojavil na srečnem kraju, celo v nebeškem svetu. On je pravilno sprejel in se lotil tega nespornega učenja na takšen način, da se razteza na obe strani in izključi škodljivo alternativo.’

 

(IV. NE OBSTAJAJO NEMATERIALNA PODROČJA)

29. Gospodarji, obstajajo nekateri samotarji in brahmini, katerih učenje in pogled je ta: ‘Vsekakor ni nematerialnih področij.’[11]

30. Sedaj, obstajajo nekateri samotarji in brahmini, katerih učenje je direktno nasprotno temu, ki ga imajo ti samotarji in brahmini, in oni pravijo: ‘Vsekakor so nematerialna področja.’ Kaj mislite, gospodarji?Ali nimajo ti samotarji in brahmini učenja, ki so diametralno nasprotna eno drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

31. “O tem modri mož meni tako: ‘Ti dobri samotarji in brahmini imajo učenje in pogled “vsekakor ne obstajajo nematerialna področja,” toda tega jaz nisem videl. In ti drugi dobri samotarji in brahmini imajo učenje in pogled “vsekakor obstajajo nematerialna področja,” toda to mi ni bilo poznano. Če bi, brez poznavanja in videnja, zavzel stran in objavil: “Samo to je res, vse drugo je napačno,” mi to ne bi ustrezalo. Sedaj, kar se tiče samotarjev in brahminov, ki imajo učenje in pogled “vsekakor ne obstajajo nematerialna področja,” če je njihova beseda resnična, potem je zagotovo še vedno mogoče, da se bom morda ponovno pojavil [po smrti] med bogovi fino materialnega področja, ki sestavljajo um.[12] Toda kar se tiče samotarjev in brahminov, ki imajo učenje in pogled “vsekakor obstajajo nematerialna področja,” če je njihov svet resničen, potem je resnično možno, da se jaz morda ponovno pojavim [po smrti] med bogovi nematerialnih področij, ki jih sestavljajo zaznave. Jemanje  palic in orožja, pretepi, spori, prepiri, obtoževanje, zlobni govor in lažnivi govor se vidi, da se pojavijo na osnovi materialne tvorbe, toda to sploh ne obstaja v nematerialnih področjih.’ Po takem razmišljanju, on prakticira pot razstrastenja do materialnih tvorb, do izginitve in prenehanja materialnih tvorb.

 

(V. PRENEHANJE BITNOSTI NE OBSTAJA)

32. Gospodarji, obstajajo nekateri samotarji in brahmini, katerih učenje in pogled je: ‘Vsekakor ne obstaja prenehanje bitnosti.’

33. Sedaj, obstajajo nekateri samotarji in brahmini, katerih učenje je direktno nasprotno temu, ki ga imajo ti samotarji in brahmini, in oni pravijo: ‘Vsekakor obstaja prenehanje bitnosti.’ Kaj misliš, gospodarji? Ali nimajo ti samotarji in brahmini učenja, ki so diametralno nasprotna eno drugemu?” - “Da, častiti gospod.”

34. “O tem modri mož meni tako: ‘Ti dobri samotarji in brahmini imajo učenje in pogled “vsekakor ni prenehanja bitnosti,” toda tega jaz nisem rekel. In ti drugi dobri samotarji in brahmini imajo učenje in pogled “vsekakor obstaja prenehanje bitnosti,” toda to mi ni bilo znano. Če bi, brez poznavanja in videnja, zavzel eno stran in objavil: “Samo to je resnica, vse drugo je napačno,” mi to ne bi ustrezalo. Sedaj, ker samotarji in brahmini, ki imajo učenje in pogled “ vsekakor ne obstaja prenehanje bitnosti,” če je njihov svet resničen, potem je gotovo še vedno mogoče, da se jaz mogoče ponovno pojavim [po smrti] med bogovi nematerialnih področij, ki sestavljajo zaznave. Toda kar se tiče samotarjev in brahminov, ki imajo učenje in pogled “vsekakor obstaja prenehanje bitnosti,” če je njihov svet resničen, potem je mogoče, da jaz lahko tukaj in sedaj dosežem končno Nibbāno. Pogled teh dobrih samotarjev in brahminov, ki imajo učenje in pogled “vsekakor ne obstaja prenehanje bitnosti” je blizu poželenja, blizu odvisnosti, blizu navdušenja, blizu oklepanja, blizu poželenja; toda pogled teh dobrih samotarjev in brahminov, ki imajo učenje in pogled “vsekakor obstaja prenehanje bitnosti” je blizu ne poželenja, blizu ne odvisnosti, blizu ne navdušenja, blizu ne oklepanja, blizu ne poželenja. Po takem razmišljanju, on prakticira pot k razstrastenju proti bitnosti, k ugašanju in prenehanju bitnosti.

 

(ŠTIRI VRSTE OSEB)

35. Gospodarji, obstajajo štiri vrste oseb, ki jih najdemo v svetu. Katerih štiri? Določena vrsta osebe povzroča trpljenje samo sebi in sledi praksi mučenja samega sebe. Določena vrsta oseb povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta osebe povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe in tudi povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta osebe ne povzroča trpljenje sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča trpljenje drugim ali sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta osebe ne povzroča trpljenje sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča trpljenje drugim ali sledi praksi mučenja drugih. Ker ne povzroča trpljenja niti sebi niti drugim, je on tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti.

36. Kakšna vrsta osebe, gospodarji,povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe? Določena oseba gre naga, zavrača dogovore, si liže svoje roke, ne pride, ko se ga prosi, se ne ustavi, ko se ga prosi; ne sprejme prinesene hrane ali hrane posebej pripravljene zanj ali vabila na hrano; ne sprejme ničesar iz lonca, iz sklede, čez prag, čez palico, čez pestič, od dveh, ki se hranita skupaj, od nosečnice, od doječe ženske, od ženske, ki leži z moškim, od tam kjer se hrana javno deli, od tam kjer so psi, od tam kjer brenčijo muhe; ona ne sprejeme rib ali mesa, ne pije žganja, vina ali fermentiranega piva. Hranijo se pri eni hiši z enim grižljajem; hranijo se pri dveh hišah z dvema grižljajema … hranijo se pri sedmih hišah s sedmimi grižljaji. Živi od enega krožnika na dan. Od dveh krožnikov na dan … od sedmih krožnikov na dan. Hrani se enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na vsakih sedem dni, in tako do enkrat na štirinajst dni; on prebiva v praksi hranjenja v določenih intervalih. Je jedec zelenjave ali prosa ali divjega riža ali obrezkov kože ali mahu ali riževih otrobov ali riževih odpadkov ali sezamove moke ali trave ali kravjekov. Živi od gozdnih korenin in sadežev, se hrani z odpadlimi sadeži. Oblači se v konopljo, v mešano konopljino tkanino, v mrtvaške prte, v odpadne krpe, v drevesno lubje, v antilopje kože, v trakove antilopje kože, v tkanino iz trave kusa, v tkanino iz lubja, v tkanino iz lesnih ostružkov, v volno iz las, v živalsko volno, v krila sove. On je ta, ki si puli lase in brado, sledi praksi puljenja las in brade. On je ta, ki neprestano stoji, zavrača sedenje. On je ta, ki neprestano čepi, in je predan vzdrževanju čepečega položaja. On je ta, ki uporablja blazino s trni; on napravi blazino iz trnov za svoje ležišče. On biva v sledenju prakse kopanja v vodi trikrat dnevno, vključno zvečer. Tako na različne načine biva v zasledovanju prakse mučenja in trpinčenja telesa. To se imenuje vrsta osebe, ki povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe.

37. Kakšna vrsta osebe, gospodarji, povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih? Določena oseba je mesar ovc, mesar prašičev, ptičar, lovec divjih zveri z zanko, lovec, ribič, tat, rabelj, ječar, ali ta ki sledi kateremkoli drugem takšnem krvavem poklicu. To se imenuje vrsta osebe, ki povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih.

38. Kakšna vrsta osebe, gospodarji, povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe in prav tako povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih? Neka oseba je maziljeni plemeniti kralj ali premožen brahmin. Ko je na vzhodu mesta zgradil nov žrtveni tempelj, in si obril lase in brado, se oblekel v grobo kožo, in naoljil svoje telo s prečiščenim maslom in oljem, se popraskal po hrbtu z jelenjim rogom, vstopi v žrtveni tempelj skupaj s svojo glavno kraljico in njegovim brahminskim velikim duhovnikom. Tam leže na gola tla, posejana s travo. Kralj živi od mleka v prvem sesku krave s teličkom iste barve, medtem ko glavna kraljica živi od mleka v drugem sesku in brahminski veliki duhovnik živi od mleka v tretjem sesku; mleko v četrtem sesku vrže v ogenj in teliček živi od tega, kar je ostalo. On reče: ‘Naj bo toliko bikov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko volov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko telic zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko koz zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko ovc zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko dreves posekanih za žrtvene kole, naj bo toliko trave pokošene za žrtvovanje trave.’ In potem njegovi sužnji, glasniki in služabniki napravijo priprave, jokajo s objokanimi obrazi, ki jih spodbujajo z grožnjami kaznovanja in s strahom. To se imenuje vrsta osebe, ki povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe in ki povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih.

39. Kakšna vrsta osebe, gospodarji, ne povzroča trpljenja sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča trpljenja drugim ali sledi praksi povzročanja trpljenja drugim - ta, ki, ker on ne povzroča trpljenja niti sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko je sam postal sveti?

40. Tathāgata se je pojavil v svetu, popoln, popolnoma razsvetljen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj bogov in ljudi, razsvetljen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi bogovi, njegovimi Mārami, in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi samotarji in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z neposrednim znanjem. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in on razodeva posvečeno življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

41. Gospodar ali gospodarjev sin ali nekdo, ki je rojen v nekem drugem plemenu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to vero, razmišlja tako: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Recimo, da si obrijem svoje lase in brado, oblečem okrasta oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo. Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče okrasto obleko in gre naprej iz življenja gospodarja v brezdomstvo.

42. Ko je tako šel naprej in imel meniško šolanje in način življenja, se z opustitvijo ubijanja živih bitij vzdržuje od ubijanja živih bitij; s palico in orožjem odloženim na stran, zavestno in milostno biva sočuten do vseh živih bitij. Z opustitvijo jemanja tega, kar ni dano, se vzdrži od jemanja tega, kar ni dano; jemlje samo to, kar je dano, pričakuje le to, kar je dano, ko ne krade, on biva v čistosti. Z opustitvijo življenja, ki ni v celibatu, se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži od vulgarne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo napačnega govora se vzdrži od napačnega govora; on govori resnico, se drži resnice, je vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži od zlonamernega govora; kjerkoli ne ponavlja, kar je slišal tukaj, z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od teh, niti ne ponavlja tem ljudem, kar je slišal nekje, z namenom, da razdvaja [te ljudi] od teh; tako je on tisti, ki združuje te, ki so razdeljeni, je zagovornik prijateljstva, ki uživa v slogi, se veseli v slogi, je govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora, se vzdrži od osornega govora; govori takšne besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeče, saj gredo do srca, so vljudne, ki si jih veliko želi in so mnogim prijetne. Z opustitvijo ogovarjanja se vzdrži od ogovarjanja; on govori ob pravem času, govori kar so dejstva, govori o tem, kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini; ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne, koristne.

Vzdrži se poškodovanja semen in rastlin. On prakticira hranjenje enkrat na dan, vzdrževanje od hranjenja ponoči in zunaj pravilnega časa. Vzdrži se plesa, petja, glasbe, in gledaliških predstav. Vzdrži se nošenja okrasnih vencev, olepševanja sebe z vonjavami, in olepševanja sebe z mažami. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in srebra. Vzdrži se sprejemanja surovega žita. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja perutnine in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, goveda, konjev in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in zemlje. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se lažnih uteži, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se goljufanja, varanja in sleparstva. Vzdrži se poškodovanja, umorov, vezanja, razbojništva, plenjenja in nasilja.

43. On postane zadovoljen z oblačili za zaščito telesa in z miloščino, da napolni svoj trebuh in kamorkoli gre, odloči on, da vzame s sabo samo to. Prav tako kot ptica, kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z oblačili s katerimi zaščiti svoje telo in z miloščino, da napolni svoj trebuh, in kamorkoli gre, odloči on, da vzame samo to s sabo. Ko ima ta agregat plemenite kreposti, doživi v sebi blaženost da je brezhiben.

44. Ko vidi obliko z očmi, se ne oprime njenih znakov in značilnosti. Ker, če pusti sposobnost oči nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, on prakticira pot njihove zadržanosti, on straži sposobnost oči, se zaveže zadržanosti sposobnosti oči. Ko sliši zvok z ušesi … Ko vonja vonj z nosom … Ko okuša okus z jezikom … Ko tipa otipljivosti s telesom … Ko spoznava umski predmet z umom, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Ker, če pusti sposobnost uma nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, on prakticira pot njegove zadržanosti, on straži sposobnost uma, se zaveže zadržanosti sposobnosti uma. Ko ima to plemenito zadržanost sposobnosti, doživlja v sebi blaženost neomadeževanosti.

45. On postane ta, ki deluje s polnim zavedanjem, ko gre naprej in se vrača; ki deluje s polnim zavedanjem, ko gleda naprej in gleda stran; ki deluje s polnim zavedanjem, ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje s polnim zavedanjem, ko nosi svoja oblačila in nosi svoje zunanje oblačilo in skledo; ki deluje s polnim zavedanjem, ko je, pije, požira hrano in jo okuša; ki deluje s polnim zavedanjem, ko odvaja blato in urinira; ki deluje s polnim zavedanjem, ko hodi, stoji, sedi zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

46. Ko ima ta agregat plemenite kreposti, in to plemenito zadržanost sposobnosti in ko ima to plemenito pozornost in polno zavedanje, se zateče k osamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame.

47. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna svoje telo in vzpostavi pozornost pred seboj. Z opustitvijo hrepenenja[4] po svetu, biva z umom prostim hrepenenja; on očisti svoj um od hrepenenja. Z opustitvijo zlovoljnosti in sovraštva, biva z umom prostim zlovoljnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; on očisti svoj um zlovoljnosti in sovraštva. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, biva prost od otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; on očisti svoj um otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in obžalovanja, biva prost vznemirjenosti, z umom, ki je notranje umirjen; on očisti svoj um nemira in obžalovanja. Z opustitvijo dvoma, biva tako, da gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj; on očisti svoj um dvoma.

48. Ko je tako opustil teh pet preprek, onesnaženj uma, ki slabijo modrost, odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojeni iz samote.

49. Spet, z umiritvijo misli in razmišljanja, on vstopi in biva v drugi jhāni, v kateri ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojeni iz zbranosti.

50. Spet, z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, on biva v mirnodušnosti in pozoren in jasno razumevajoč, še vedno doživlja srečo s telesom, on vstopi in biva v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, je ta, ki biva v sreči.’

51. Spet, z opustitvijo užitka in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, on vstopi in biva v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

52. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst, in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k znanju spomniti se preteklih življenj. Spomnil sem se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega plemena, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem bil ponovno rojen kjerkoli; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega plemena, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno rodil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. 

53. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel ravnodušnost, ga usmeri k znanju o umiranju in ponovnem rojstvu bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeka, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno rodila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so z zlomom telesa, po smrti, ponovno rojena v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. 

54. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, svetel, brez madeža in nečistosti, prilagodljiv, pripraven, stalen in miren, ga usmeri k znanju uničenja vplivov. On razume, kot v resnici je: ‘To je trpljenje. To je izvor trpljenja. To je prenehanje trpljenja. To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ On razume, kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

55. Ko on ve in vidi na ta način, je njegov um osvobojen vpliva čutne želje, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojen, pride vedenje: ‘Osvobojen sem.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno. Duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.’

56. Ta, gospodarji, se imenuje vrsta osebe, ki ne povzroča trpljenja sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča trpljenja drugim ali sledi praksi povzročanja trpljenja drugim – ta, ker ne povzroča trpljenja sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva v doživljanju blaženosti, ko je sam postal sveti.”

57. Ko je bilo to rečeno so brahminski gospodarji iz Sāle rekli Blaženemu: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi za te z vidom, da vidijo oblike. Mi gremo k mojstru Gotami po zatočišče in k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes naj nas mojster Gotama sprejme kot laične sledilce, ki so šli k njemu po zatočišče za celo življenje.”

 

Opombe

[1] Trije pogledi, o katerih se razpravlja v §§5, 13 in 21, se imenujejo napačni pogledi s fiksnim zlim rezultatom (niyatā micchāditthi). Trdno ravnanje v skladu z njimi zapira možnost nebeškega ponovnega rojstva in dosege osvoboditve. Za popolno obrazložitev glej Bodhi, Discourse on the Fruits of Recluseship, str. 79-83. Raziskava teh pogledov poteka v skladu s sledenjem sledečega vzorca: Buddha razkrije napačen pogled A in njegovo antitezo B.

V A.i pokaže škodljiv učinek tega pogleda na telesno, govorno in mentalno obnašanje. V A.ii nadaljuje iz presoje, da je pogled dejansko napačen in izzove dodatne negativne posledice njegovega sprejetja. V A.iii pokaže, kako modra oseba pride do zaključka, da če je njegov pogled točen ali če ni, je najbolje za njega, da to zavrne.

Potem obdela točko B. V B.i Buddha opiše koristen vpliv tega pogleda na obnašanje. V B.ii on izvabi dodatne pozitivne posledice uporabe takšnega pogleda. In v B.iii pokaže kako modra oseba pride do zaključka, da ne glede na njegovo dejansko resnicoljubnost, služi njegovemu najboljšemu interesu, da vodi svoje posle, kot da je pogled točen.

[2] To je moralno nihilistično materialistični pogled, ki zanika posmrtno življenje in plodove kamme. “Ničesar ni danega” pomeni, da ne obstaja plod dajanja; “ne ta svet, ne drugi svet,” ne obstaja ponovno rojstvo v ta svet ali v svet v onostranstvu; “ne mati, ne oče,” ne obstaja plod dobrega in slabega ravnanja do staršev. Izjava o asketih in brahminih zanika obstoj več Buddh in arahantov.

[3] On je napravil sebe varnega (sotthi) v smislu, da ne bo predmet trpljenja v bodoči eksistenci. Vendar je še vedno podvržen tipom trpljenja, ki se pojavljajo v tej eksistenci, katero Buddha omenja.

[4] Natthikavāda, dobesedno “učenje neobstoja,” se tako imenuje, ker zanika obstoj življenja po življenju in kammično povračilo.

[5] Njegov prevzem neizpodbitnega učenja “ki se nanaša le na eno stran” v smislu, da se zavaruje glede na naslednje življenje le s predpostavko, da življenje po življenju ne obstaja, če pa obstaja življenje po življenju, on izgubi na obeh straneh.

[6] Atthikavāda: trditev obstoja življenja po življenju in kammičnega povračila.

[7] Njegovo stališče se “nanaša na obe strani”, ker žanje koristi njegovega pogleda, ki poudari življenje po življenju, če to dejansko obstaja ali pa ne.

[8] To učenje o ne dejanju (akiriyavāda), v Sāmaññaphala Sutti (DN 2.17/i.52-53), se nanaša na Pūraṇa Kassapa. Čeprav se na prvi pogled zdi, da počiva na materialističnih premisah, kot je to pri prejšnjem nihilističnem pogledu, obstaja kanonični dokaz, da je Pūraṇa Kassapa sledil fatalističnemu učenju. Tako njegova moralna paradoksalnost verjetno sledi iz pogleda, da so vsa dejanja vnaprej določena na način, ki razveljavi obdolžitev moralne odgovornosti do tistega, ki ta dejanja izvaja. Glej Basham, History and Doctrines of the Ajivikas, str. 84.

[9] To je nauk ne vzročnosti (ahetukavāda), ki ga je zastopal ajivaški voditelj Makkhali Gosāla, in ga imenoval v Sāmaññaphala Sutti učenje očiščenja s samsaro (saṁsārasuddhi, DN 2.21/i.54). Filozofijo Makkhali Gosāla je natančno preiskal Basham, History and Doctrines of the Ᾱjīvikas, poglavja 12 in 13.

[10] Niyati, usoda je glavni razlagalni princip v filozofiji Makkhalija, “okoliščine in narava” (sangatibhāva) izgleda, da je njen način delovanja pri zunanjih dogodkih in konstituciji posameznika. Šest razredov (abhijāti) je šest nivojev človeških bitij v skladu z njihovim nivojem duhovnega razvoja, pri čemer je najvišje bitje rezervirano za tri mentorje Ᾱjīvikov, omenjene v MN 36.5. O šest razredih glej Bodhi, Discourse on the Fruits of Recluseship, str. 73-75. Tudi, AN 6:57/iii.383-84.

[11] To je zanikanje štirih nematerialnih področij eksistence, objektivnega nasprotnega dela štirih nematerialnih meditativnih dosežkov.

[12] To so bogovi področij, ki odgovarjajo štirim jhānam. Imajo telo iz subtilne materije, za razliko od bogov nematerialnih področij, ki jih sestavlja samo um, brez kakršnegakoli dodatka materije.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / maj 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)