(MN 56) Upāli Sutta - Upāliju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Nālandi v Pāvārikajevem Gozdičku mangov.

2. Ob tej priložnosti se je Nigaṇṭh Nātaputta[1] zadrževal pri Nāḷandi z veliko skupnostjo Nigaṇṭhov. Ko je Nigaṇṭh [imenovan] Dīgha Tapassī[2] pešačil po miloščino v Nāḷandi in se vrnil, po njegovem kosilu, je odšel do Pāvārikajevega Gozdička mangov, da se sreča z Blaženim. Z njim je izmenjal pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je stopil na stran. Ko je tam stal, mu je Blaženi rekel: “Tam so sedeži, Tapassī, sedi, če želiš.”

3. Ko je bilo to rečeno, je Dīgha Tapassī vzel nizki sedež in sedel na eno stran. Blaženi ga je vprašal: “Tapassī, koliko vrst dejanj Nigaṇṭh Nātaputta opiše za izvajanje zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja?”

“Prijatelj Gotama, Nigaṇṭh Nātaputta ni navajen, da bi uporabil opis ‘dejanje, dejanje’; Nigaṇṭh Nātaputta je navajen uporabljati opis ‘šiba, šiba.’”[3]

“Potem, Tapassī, koliko vrst šib Nigaṇṭh Nātaputta opiše za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja?”

“Prijatelj Gotama, Nigaṇṭh Nātaputta opiše tri vrste šib za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja; to je, telesno šibo, govorno šibo in mentalno šibo.”

“Kako potem, Tapassī, je telesna šiba eno, govorna šiba drugo in mentalna šiba je še vedno drugo?”

“Telesna šiba je eno, prijatelj Gotama, govorna šiba je drugo in mentalna šiba je še vedno drugo.”

“Od teh treh vrst šib, Tapassī, tako analiziranih in razločenih, katero vrsto šibe Nigaṇṭh Nātaputta opisuje kot najbolj zavržno za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja: telesno šibo ali govorno šibo ali mentalno šibo?”

“Od teh treh vrst šib, prijatelj Gotama, tako analiziranih in razločenih, Nigaṇṭh Nātaputta opiše telesno šibo kot najbolj zavržno za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja, in ne toliko govorno šibo in mentalno šibo.”

“Ali praviš telesna šiba, Tapassī?”

“Jaz pravim telesna šiba, prijatelj Gotama.”

“Ali praviš telesna šiba, Tapassī?”

“Jaz pravim telesna šiba, prijatelj Gotama.”

“Ali praviš telesna šiba, Tapassī?”

“Jaz pravim telesna šiba, prijatelj Gotama.”

Tako je Blaženi naredil, da je Nigaṇṭh Dīgha Tapassī trikrat vztrajal v svoji izjavi.

4. Potem je Nigaṇṭh Dīgha Tapassī vprašal Blaženega:

“In ti, prijatelj Gotama, katero vrsto šibe opišeš za izvajanje zlega dela, za zagrešitev zlega dejanja?”

“Tapassī, Tathāgata ni navajen uporabiti opis ‘šiba, šiba’; Tathāgata je navajen uporabiti opis ‘dejanje, dejanje.’“

“Toda, prijatelj Gotama, koliko vrst dejanj ti opišeš za izvedbo zlega dela, za zagrešitev zlega dejanja?”

“Tapassī, jaz opišem tri vrste dejanj za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja: to je, telesno dejanje, govorno dejanje in mentalno dejanje.”

“Kako potem, prijatelj Gotama, je telesno dejanje eno, govorno dejanje drugo in mentalno dejanje je še vedno drugo?”

“Telesno dejanje je eno, Tapassī, govorno dejanje je drugo in mentalno dejanje je še vedno drugo.”

“Od teh treh vrst dejanj, prijatelj Gotama, tako analiziranih in razločenih, katero vrsto dejanja opisuješ kot najbolj graje vrednega za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja: telesno dejanje ali govorno dejanje ali mentalno dejanje?”

“Od teh treh vrst dejanja, Tapassī, tako analiziranih in razločenih, jaz opisujem mentalno dejanje kot najbolj graje vrednega za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno telesno dejanje in govorno dejanje.”[4]

“Ali praviš mentalno dejanje, prijatelj Gotama?”

“Jaz pravim mentalno dejanje, Tapassī.”

“Ali praviš mentalno dejanje, prijatelj Gotama?”

“Jaz pravim mentalno dejanje, Tapassī.”

“Ali praviš mentalno dejanje, prijatelj Gotama?”

“ Jaz pravim mentalno dejanje, Tapassī.”

Tako je Nigaṇṭh Dīgha Tapassī naredil, da je Blaženi trikrat vztrajal v svoji izjavi. Potem se je dvignil iz svojega sedeža in odšel do Nigaṇṭha Nātaputta.

5. Ob tej priložnosti je Nigaṇṭh Nātaputta sedel skupaj z zelo veliko skupnostjo laikov iz Balaka in najbolj pomemben med njimi je bil Upāli. Nigaṇṭh Nātaputta je videl Nigaṇṭha Dīgha Tapassīja prihajati iz daljave in ga je vprašal: “Od kod prihajaš sredi dneva, Tapassī?”

“Prihajam od samotarja Gotame, častiti gospod.”

“Ali si govoril s samotarjem Gotamo, Tapassī?”

“Da, imel sem pogovor s samotarjem Gotamo, častiti gospod.”

“O čem sta se pogovarjala, Tapassī?”

Potem je Nigaṇṭh Dīgha Tapassī posredoval Nigaṇṭhu Nātaputti svoj celoten razgovor z Blaženim.

6. Ko je bilo to povedano, mu je Nigaṇṭh Nātaputta rekel: “Dobro, dobro, Tapassī! Nigaṇṭh Dīgha Tapassī je odgovoril samotarju Gotami kakor dobro poučeni učenec, ki pravilno razume učenje svojega učitelja. Kaj pomeni banalna mentalna šiba v primerjavi z veliko telesno šibo? Nasprotno, telesna šiba je najbolj graje vredna za izvajanje zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno govorna šiba in mentalna šiba.”

7. Ko je bilo to povedano, je gospodar Upāli rekel Nigaṇṭhu Nātaputti: “Dobro, dobro, častiti gospod Dīgha Tapassī! Častiti Tapassī je odgovoril samotarju Gotami kakor dobro poučeni učenec, ki pravilno razume učenje svojega učitelja. Kaj je banalna mentalna šiba v primerjavi z veliko telesno šibo? Nasprotno, telesna šiba je najbolj graje vredna za izvajanje zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno govorna šiba in mentalna šiba. Sedaj, častiti gospod, bom šel in ovrgel nauk samotarja Gotame na osnovi te izjave. Če samotar Gotama vztraja pred mano glede stvari, do katerih ga je častiti Dīgha Tapassī pripravil da vztraja, potem kakor[5]močan mož trdo zgrabi kosmatega ovna za dlake in ga povleče sem in tja in ga povleče naokoli, bom v debati potegnil samotarja Gotamo sem in tja in naokoli. Prav tako kot močan mož, ki vari pivo, s silo vrže veliko pivsko sito v globoko cisterno z vodo, ga prime za vogale ter ga povleče sem in tja in naokoli, bom tudi jaz v debati samotarja Gotamo potegnil sem in tja in naokoli. Prav tako kot ta močan delavec prime cedilo na vogalih in ga strese dol in gor in ga obrne naokoli, bom tudi jaz v debati stresel samotarja Gotamo dol in gor in ga obrnil naokoli. In prav tako kot se šestdeset let star slon lahko potopi v globok ribnik in uživa pri igri pranja konoplje, bom tudi jaz užival v igranju pranja konoplje s samotarjem Gotamo. Častiti gospod, šel bom in ovrgel nauk samotarja Gotame na osnovi te izjave.”

“Pojdi, gospodar, in ovrzi nauk samotarja Gotame na osnovi te izjave. Ker ali bom sam ovrgel nauk samotarja Gotame ali bo to Nigaṇṭh Dīgha Tapassī ali ti sam.”

8. Ko je bilo to rečeno je Nigaṇṭh Dīgha Tapassī rekel Nigaṇṭhu Nātaputti: “Častiti gospod, jaz ne mislim, da naj bi gospodar Upāli [poskusil] ovreči nauk samotarja Gotame. Ker samotar Gotama je čarovnik in pozna čarovnijo spreobračanja, s katero on spreobrne učence drugih verskih šol.”

“To je nemogoče, Tapassī, to se ne da narediti, da bi gospodar Upāli šel preko, med učence samotarja Gotame; toda je mogoče, lahko se zgodi, da bi šel samotar Gotama onkraj, med učence gospodarja Upālija. Pojdi, gospodar, in ovrzi nauk samotarja Gotame. Ker ali bom sam ovrgel nauk samotarja Gotame ali bo to Nigaṇṭh Dīgha Tapassī ali ti sam.”

V drugo … V tretje je Nigaṇṭh Dīgha Tapassī rekel Nigaṇṭhu Nātaputti: “Častiti gospod, jaz ne mislim, da naj bi gospodar Upāli [poskusil] ovreči nauk samotarja Gotame. Ker samotar Gotama je čarovnik in pozna čarovnijo spreobračanja, s katero on spreobrne učence drugih verskih šol.”

“To je nemogoče, Tapassī, to se ne da narediti, da bi gospodar Upāli šel preko, med učence samotarja Gotame; toda je mogoče, lahko se zgodi, da bi šel samotar Gotama onkraj, med učence gospodarja Upālija. Pojdi, gospodar, in ovrzi nauk samotarja Gotame. Ker ali bom sam ovrgel nauk samotarja Gotame ali bo to Nigaṇṭh Dīgha Tapassī ali ti sam.”

9. “Da, častiti gospod,” je odgovoril gospodar Upāli in se dvignil iz svojega sedeža in ko je počastil Nigaṇṭha Nātaputta, ga je ob njegovi desni strani obšel in odšel do Blaženega v Pāvārikajevem Gozdičku mangov. Ko se je tam poklonil Blaženemu, je sedel na eno stran in vprašal Blaženega: “Častiti gospod, ali ni Nigaṇṭh Dīgha Tapassī prišel sem?”

“Nigaṇṭh Dīgha Tapassī je prišel, gospodar.”

“Častiti gospod, ali ste imeli pogovor z njim?”

“Imel sem pogovor z njim, gospodar.”

“Kakšen je bil pogovor z njim, častiti gospod?”

Potem je Blaženi posredoval gospodarju Upāliju njegov celoten razgovor z Nigaṇṭhom Dīgha Tapassījem.

10. Ko je bilo to rečeno je gospodar Upāli rekel Blaženemu: “Dobro, dobro, častiti gospod, glede Tapassīja! Nigaṇṭh Dīgha Tapassī je odgovoril samotarju Gotami kakor dobro poučeni učenec, ki pravilno razume učenje svojega učitelja. Kaj je banalna mentalna šiba v primerjavi z veliko telesno šibo? Nasprotno, telesna šiba je najbolj graje vredna za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno govorna šiba in mentalna šiba.”

“Gospodar, če boš debatiral na osnovi resnice, lahko imava razgovor o tem.”

“Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.”

11. “Kaj misliš, gospodar? Neki Nigaṇṭh je lahko prizadet, trpi in je hudo bolan in on morda zavrne hladno vodo in uporabi samo vročo vodo. Ker ne dobi hladne vode, lahko umre. Sedaj, gospodar, kje bi opisal Nigaṇṭh Nātaputta, da bo njegovo ponovno rojstvo?”

“Častiti gospod, obstajajo bogovi z imenom ‘umsko-omejeni; on bi bil ponovno rojen tam. Zakaj je tako? Ker ko je umrl, je bil še vedno omejen v umu.”[6]

“Gospodar, gospodar, pazi kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel potem, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.’”

“Častiti gospod, čeprav je Blaženi rekel tako, je vendar telesna šiba najbolj graje vredna za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno govorna šiba in mentalna šiba.”

12. “Kaj misliš, gospodar? Neki Nigaṇṭh je lahko obrzdan s štirimi preverjanji – z brzdanjem z vsemi brzdami, pripet z vsemi brzdami, očiščen z vsemi brzdami in upravičen z vsemi brzdami – in ko gre naprej in se vrača, povzroča uničenje veliko malih živih bitij. Kakšen rezultat opiše Nigaṇṭh Nātaputta zanj?”

“Častiti gospod, Nigaṇṭh Nātaputta ne opiše, da je tisto, kar ni izvedeno z namenom, kot zelo vredno graje.”

“Toda, če nekdo to dela z namenom, gospodar?”

“Potem je zelo vredno graje, častiti gospod.”

“Toda, pod katero [od treh šib] Nigaṇṭh Nātaputta opiše namen, gospodar?”

“Pod mentalno šibo, častiti gospod.”[7]

“Gospodar, gospodar, pazi kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel potem, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.’”

“Častiti gospod, čeprav je Blaženi rekel tako, je vendar telesna šiba najbolj graje vredna za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno govorna šiba in mentalna šiba.”

13. “Kaj misliš, gospodar? Je to mesto Nāḷandā uspešno in cvetoče, ali je gosto naseljeno in nabito polno ljudi?”

“Da, častiti gospod, je.”

“Kaj misliš, gospodar? Predpostavimo, da pride mož in vihti meč in takole govori: ‘V trenutku, kot bi mignil, bom spremenil vsa živa bitja v tem mestu Nāḷandā v gomilo mesa, v kup mesa.’ Kaj misliš, gospodar, bi bil ta mož to sposoben storiti?”

“Častiti gospod, deset, dvajset, trideset, štirideset ali celo petdeset mož tega ne bi bilo sposobno storiti, da bi spremenili vsa živa bitja v tem mestu Nāḷandā v gomilo mesa, v trenutku, ali kot bi mignil, torej kaj šteje en sam nepomemben človek?”

“Kaj misliš, gospodar? Predpostavimo, da nek samotar ali brahmin preide in ima nadnaravno moč in je dosegel mojstrstvo v umu in takole govori: ‘Jaz bom zdrobil to mesto Nāḷandā v prah z enim mentalnim dejanjem sovraštva.’ Kaj misliš, gospodar, bi bil ta samotar ali brahmin sposoben to storiti?”

“Častiti gospod, takšen samotar ali brahmin, ki ima nadnaravno moč in je dosegel mojstrstvo uma, bi bil sposoben zdrobiti deset, dvajset, trideset, štirideset ali celo petdeset Nāḷand v prah z enim mentalnim dejanjem sovraštva, torej kaj šteje ena sama nepomembna Nāḷandā?”

“Gospodar, gospodar, pazi kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel potem, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.’”

“Častiti gospod, čeprav je Blaženi rekel tako, je vendar telesna šiba najbolj graje vredna za izvedbo zlega dejanja, za zagrešitev zlega dejanja in ne tako močno govorna šiba in mentalna šiba.”

14. “Kaj misliš, gospodar? Ali si slišal, kako so gozdovi Dandaka, Kalinga, Mejjha in Matanga postali gozdovi?” - “Da, častiti gospod.” - “Ker si slišal, povej kako so postali gozdovi?” - “Častiti gospod, slišal sem, da so postali gozdovi z dejanjem mentalnega sovraštva proti modrecem.”

“Gospodar, gospodar, pazi kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel potem, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem. Pa vendar si izjavil: ‘Jaz bom debatiral na osnovi resnice, častiti gospod, zato imejva razgovor o tem.’”

15. “Častiti gospod, jaz sem bil zadovoljen in vesel že s prvo prispodobo Blaženega. Kljub temu sem nasprotoval Blaženemu, ker sem želel slišati od Blaženega različne rešitve problemov. Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Blaženi je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako, kot da bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi, tako da je ta z dobrim vidom, lahko videl oblike. Častiti gospod, jaz grem k Blaženemu po zatočišče in k Dhammi in k meniški Saṅghi. Naj se me Blaženi zapomni kot laičnega privrženca, ki je šel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

16. “Raziskujte temeljito, gospodar. Dobro je za tako dobro znane ljudi kot ste vi, da raziskujete temeljito.”

“Častiti gospod, jaz sem še bolj zadovoljen in razveseljen z Blaženim, ker mi je to povedal. Ker učitelji drugih sekt, če bi me pridobili za njihovega učenca, bi nosili transparent po vsej Nāḷandi z najavo: ‘Gospodar Upāli je prišel v učenje k nam.’ Toda, nasprotno, Blaženi mi reče: ‘Raziskuj temeljito, gospodar. Dobro je za tako zelo znane ljudi kot ste vi, da raziskujete temeljito.’ Torej, drugič, častiti gospod, grem k Blaženemu po zatočišče in k Dhammi in k meniški Saṅghi. Naj se me Blaženi zapomni kot laičnega sledilca, ki je odšel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

17. “Gospodar, tvoja družina je dolgo podpirala Nigaṇṭhe in ti bi moral upoštevati, da bi jim morala biti dana miloščina, ko pridejo.”

“Častiti gospod, jaz sem celo bolj zadovoljen in razveseljen z Blaženim, ker mi je to povedal. Častiti gospod, slišal sem, da je samotar Gotama rekel: ‘Darila naj bodo dana le meni; darila naj ne bodo dana drugim. Darila naj bodo dana samo mojim učencem; darila naj ne bodo dana drugim učencem. Samo tisto, kar se daje meni je rodovitno, ne tisto, kar je dano drugim.

Samo tisto, kar je dano mojim učencem je zelo rodovitno, ne tisto, kar je dano učencem drugih.’ Toda, nasprotno, Blaženi me spodbuja, da dam darila Nigaṇṭhom. Kakorkoli, mi bomo poznali čas za to, častiti gospod. Torej, tretjič, častiti gospod, grem k Blaženemu po zatočišče in k Dhammi in k meniški Saṅghi. Naj se me Blaženi zapomni kot laičnega sledilca, ki je odšel k njemu po zatočišče do konca življenja.”

18. Potem je Blaženi dal gospodarju Upāliju stopnjujoče navodilo, to je, govor o dajanju, govor o vrlini, govor o nebesih; pojasnil je nevarnost, propadanje in nečistost v čutnih užitkih in blagoslov odpovedovanja. Ko je vedel, da je um gospodarja Upalija pripravljen, dovzeten, brez ovir, vznesen in samozavesten, mu je razložil učenje posebej za Buddhe: trpljenje, njegov izvor, prenehanje in pot. Prav tako, kot bi se čista krpa z vsemi odstranjenimi madeži pobarvala enakomerno, tako tudi, se je medtem, ko je gospodar Upāli tam sedel, v njem pojavila brezmadežna brezhibna vizija Dhamme: “Vse to, kar je predmet nastajanja je predmet prenehanja.” Potem je gospodar Upāli videl Dhammo, dosegel Dhammo, razumel Dhammo, dognal Dhammo; on je prešel onkraj dvoma, odpravil zmedo, pridobil neustrašnost in postal neodvisen od drugih v učiteljevem nauku.[8] Potem je rekel Blaženemu: “Sedaj, častiti gospod, moramo iti. Mi smo zaposleni in imamo veliko za narediti.”

“Sedaj je čas, gospodar, da naredite kar mislite, da je prav.”

19. Potem je gospodar Upali, ko se je navdušil in razveselil v besedah Blaženega, vstal iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, ga je ob svoji desni zapustil in se vrnil v svojo lastno hiše. Tam je nagovoril vratarja: “Dobri vratar, od danes dalje zapiram svoja vrata za Nigaṇṭhe in Nigaṇṭhke in odpiram moja vrata za menihe in nune Blaženega, moške laične sledilce in ženske laične sledilke. Če pride katerikoli Nigaṇṭh, mu reci: ‘Počakaj, častiti gospod, ne vstopi. Od danes dalje je gospodar Upāli postal učenec samotarja Gotame. Svoja vrata je zaprl za Nigaṇṭhe in Nigaṇṭhke in jih odprl za menihe in nune Blaženega, moške laične sledilce in ženske laične sledilke. Častiti gospod, če potrebuješ miloščino, počakaj tukaj; prinesli ti jo bodo sem.’”- “Da, častiti gospod,” je odgovoril vratar.

20. Nigaṇṭh Dīgha Tapassī je slišal: “Gospodar Upāli je postal učenec samotarja Gotame.” Odšel je do Nigaṇṭha Nātaputta in mu rekel: “Častiti gospod, slišal sem: ‘Gospodar Upāli je postal učenec samotarja Gotame.’”

“To je nemogoče, Tapassī, to se ne more zgoditi, da bi gospodar Upāli postal učenec samotarja Gotame; vendar je mogoče, lahko se zgodi, da je samotar Gotama postal učenec gospodarja Upalija.”

V drugo … V tretje je Nigaṇṭh Dīgha Tapassī rekel Nigaṇṭhu Nātaputti: “Častiti gospod, slišal sem: ‘Gospodar Upāli je postal učenec samotarja Gotame.’”

“To je nemogoče, Tapassī, to se ne more zgoditi … ”

“Častiti gospod, šel bom in ugotovil, če je gospodar Upāli postal učenec samotarja Gotame?”

“Pojdi, Tapassī in ugotovi, če je postal učenec samotarja Gotame.”

21. Potem je Nigaṇṭh Dīgha Tapassī odšel do hiše gospodar Upalija. Vratar ga je videl prihajati iz daljave in mu je rekel: “Počakaj, častiti gospod, ne vstopi. Od danes naprej je gospodar Upāli postal učenec samotarja Gotame. Svoja vrata je zaprl Nigaṇṭhom in Nigaṇṭhkam in jih odprl za menihe in nune Blaženega, moške laične sledilce in ženske laične sledilke. Častiti gospod, če potrebuješ miloščino, počakaj tukaj; prinesli ti jo bodo sem.”

“Jaz ne rabim miloščine, prijatelj,” je odgovoril in se obrnil nazaj in odšel do Nigaṇṭha Nātaputta in mu rekel: “Častiti gospod, tudi to je res, da je gospodar Upāli postal učenec samotarja Gotame. Častiti gospod, niste se strinjali, ko sem vam rekel: ‘Častiti gospod, jaz ne mislim, da naj bi gospodar Upāli [poskusil] ovreči nauk samotarja Gotame. Ker samotar Gotama je čarovnik in pozna čarovnijo spreobračanja, s katero on spreobrne učence drugih verskih šol.’ In sedaj, častiti gospod, tvojega gospodarja Upālija je spreobrnil samotar Gotama s svojo čarovnijo spreobračanja!”

“To je nemogoče, Tapassī, to se ne more zgoditi, da bi gospodar Upāli postal učenec samotarja Gotame; vendar je mogoče, lahko se zgodi, da je samotar Gotama postal učenec gospodarja Upalija.”

V drugo … V tretje je Nigaṇṭh Dīgha Tapassī rekel Nigaṇṭhu Nātaputti: “Častiti gospod, tudi to je res, da je gospodar Upāli postal učenec samotarja Gotame … s svojo čarovnijo spreobračanja!”

“To je nemogoče, Tapassī, to se ne more zgoditi … lahko se zgodi, da samotar Gotama postane učenec gospodarja Upalija. Sedaj bom šel in ugotovil, če je postal učenec samotarja Gotame.”

22. Potem je Nigaṇṭh Nātaputta odšel z veliko skupnostjo Nigaṇṭhov do hiše gospodarja Upālija. Vratar ga je videl prihajati iz daljave in mu je rekel: “Počakaj, častiti gospod, ne vstopi. Od danes naprej je gospodar Upāli postal učenec samotarja Gotame. Svoja vrata je zaprl Nigaṇṭhom in Nigaṇṭhkam in jih odprl za menihe in nune Blaženega, moške laične sledilce in ženske laične sledilke. Častiti gospod, če potrebuješ miloščino, počakaj tukaj; prinesli ti jo bodo sem.”

“Dobri vratar, pojdi h gospodarju Upāliju in mu reci: ‘Častiti gospod, Nigaṇṭh Nātaputta stoji pred zunanjimi vrati z veliko skupnostjo Nigaṇṭhov; želi te videti.’”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do gospodarja Upālija in mu rekel: “Častiti gospod, Nigaṇṭh Nātaputta stoji pred zunanjimi vrati z veliko skupnostjo Nigaṇṭhov; želi te videti.”

“V tem primeru, dobri vratar, pripravi sedeže v dvorani osrednjih vrat.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril in ko je pripravil sedežev dvorani osrednjih vrat, se je vrnil do gospodarja Upālija in mu rekel: “Častiti gospod, sedeži so pripravljeni v dvorani osrednjih vrat. Sedaj je čas, da naredite kar mislite, da je prav.”

23. Gospodar Upāli je odšel do dvorane osrednjih vrat in sedel na najvišji, najboljši, glavni, najbolj odlični sedež. Potem je rekel vratarju: “Sedaj, dobri vratar, pojdi do Nigaṇṭha Nātaputta in mu povej:

‘Častiti gospod, gospodar Upāli pravi: “ Vstopi, častiti gospod, če želiš.””

“Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do Nigaṇṭha Nātaputta in mu rekel: “Častiti gospod, gospodar Upāli pravi: ‘Vstopi, častiti gospod, če želiš.’”

Potem je Nigaṇṭh Nātaputta odšel z veliko skupnostjo Nigaṇṭhov do dvorane osrednjih vrat.

24. Pred tem, ko je gospodar Upāli videl prihajati Nigaṇṭha Nātaputta iz daljave, je običajno šel ven, da ga sreča, odstrani prah z najvišjega, najboljšega, glavnega, najbolj odličnega sedeža z zgornjim oblačilom in ko ga uredi, posede Nigaṇṭha Nātaputta, da ta sede nanj. Toda sedaj, ko je sam sedel na najvišjem, najboljšem glavnem, najbolj odličnem sedežu, je rekel Nigaṇṭhu Nātaputti: “Častiti gospod, tam so sedeži; sedite, če želite.”

25. Ko je bilo to rečeno, je Nigaṇṭh Nātaputta rekel: “Gospodar, vi ste nori, vi ste slaboumni. Vi ste govorili: ‘Častiti gospod, jaz bom ovrgel nauk samotarja Gotame,’ in ste se vrnili povsem ujeti v ogromno mrežo nauka. Prav tako, kot če bi človek šel kastrirati nekoga in se bi vrnil sam kastriran, tako kot če bi človek šel izkopati nekomu oči in bi se vrnil z izkopanima obema svojima očesoma; tako ste tudi vi, gospodar, govorili: ‘Častiti gospod, jaz bom ovrgel nauk samotarja Gotame,’ in ste se vrnili ujeti v ogromno mrežo njegovega nauka. Gospodar, vas je spreobrnil samotar Gotama s svojo čarovnijo spreobračanja!”

26. “Ugodna je ta čarovnija spreobračanja, častiti gospod, dobra je ta čarovnija spreobračanja! Častiti gospod, če bi bili moji dragi sorodniki spreobrnjeni s to pretvorbo, bi to vodilo do blagostanja in sreče mojih dragih sorodnikov za dolgo časa. Če bi bili vsi plemiči spreobrnjeni s to pretvorbo, bi to vodilo do blagostanja in sreče plemičev za dolgo časa. Če bi bili vsi brahmini … vsi trgovci … vsi delavci spreobrnjeni s to pretvorbo, bi to vodilo do blagostanja in sreče delavcev za dolgo časa. Če bi svet z njegovimi bogovi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmami, to generacijo z njenimi samotarji in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom bili spreobrnjeni s to pretvorbo, bi to vodilo do blagostanja in sreče sveta za dolgo časa. Glede na to, častiti gospod, ti bom podal prispodobo; ker tukaj nekateri modri ljudje razumejo pomen izjave skozi prispodobo.

27. Častiti gospod, nekoč je živel brahmin, ki je bil star, postaran in obtežen z leti in je imel za ženo mlado brahminsko dekle, ki je bila noseča in blizu konca nosečnosti. Ta mu je rekla: ‘Pojdi, brahmin, kupi mlado opico na trgu in jo pripelji k meni za igračko za mojega otroka.’ On je odgovoril: ‘Počakaj, gospa, dokler ne rodiš otroka. Če nosiš fantka, potem bom šel na trg in kupil mlado moško opico in jo pripeljal k tebi za igračko za tvojega malega fantka; ampak če nosiš punčko, potem bom šel na trg in kupil mlado žensko opico in jo pripeljal k tebi za igračko za tvojo malo punčko.’ V drugo je zahtevala isto zahtevo in dobila isti odgovor. V tretje je zahtevala isto zahtevo. Potem, ker je bil njegov um navezan nanjo z ljubeznijo, je odšel na trg in kupil mlado moško opico, jo prinesel nazaj in ji rekel: ‘Jaz sem kupil to mlado moško opico na trgu in jo prinesel nazaj k tebi za igračko za tvojega otroka.’ Ona mu je rekla: ‘Pojdi, brahmin, vzemi to mlado moško opico in jo odnesi do Rattapanija, sina barvarja, in mu reci: “Dobri Rattapani, jaz hočem to mlado moško opico pobarvano v rumeno barvo, otepeno in polikano in izglajeno na obeh straneh.’” Ker je bil njegov um navezan nanjo z ljubeznijo, je vzel mlado moško opico in jo odnesel do Rattapanija, sina barvarja in mu rekel: ‘Dobri Rattapani, jaz hočem to mlado moško opico pobarvano v rumeno barvo, otepano in polikano in izglajeno po obeh straneh.’ Rattapani, sin barvarja, mu je rekel: ‘Častiti gospod, ta mlada moška opica bo pobarvana, vendar ne bo otepena ali izglajena.’ Tako tudi, častiti gospod, nauk neumnih Nigaṇṭhov bo dal užitek neumnim, vendar ne modrim in ne bo prestal preizkusa ali bil poglajen.

Potem, častiti gospod, ob drugi priložnosti je ta brahmin odnesel par novih oblačil k Rattapaniju, sinu barvarja, in mu rekel: ‘Dobri Rattapani, jaz hočem, da ta par oblačil pobarvaš v rumeno, jih otepeš in polikaš in izgladiš po obeh straneh.’ Rattapani, sin barvarja, mu je rekel: ‘Častiti gospod, ta par oblačil bo pobarvan in otepen in izglajen.’ Tako tudi, častiti gospod, nauk tega Blaženega, popolnega in popolno razsvetljenega, bo dal užitek modrim, vendar ga ne bo dal neumnim in bo prestal preizkus in izgladitev.”

28. “Gospodar, skupnost in kralj te pozna tako: ‘Gospodar Upāli je učenec Nigaṇṭha Nātaputta.’ Čigav učenec naj bomo mi?”

Ko je bilo to rečeno, je gospodar Upāli vstal s svojega sedeža, si uredil svoje zgornje oblačilo na eno ramo, iztegnil roke v spoštljiv pozdrav  v smeri Blaženega in rekel Nigaṇṭhu Nātaputti:

29. “V tem primeru, častiti gospod, poslušaj čigav učenec sem:

On je modrec, ki je zavrgel blodnje,
opustil divjino srca,[9] zmagovalec je v boju;
on ne pozna tesnobe, je popolnoma enakomernega uma,
dozorel v kreposti, odlične modrosti;
je onstran vseh skušnjav, brez madeža:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Brez zmedenosti, on biva zadovoljen,
odrinil posvetne dobitke, posoda je radosti;
človeško bitje, ki je opravilo dolžnost samotarja,
človek, ki nosi svoje končno telo;
on je absolutno edinstven in absolutno brezmadežen:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

On je brez dvoma in vešč,
kroti druge in je odličen vodja.
Nihče ne more preseči njegovih blestečih kvalitet;
ne okleva, on je razsvetljevalec;
pretrgal je z domišljavostjo, je junak:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Vodja črede, njega ni mogoče izmeriti,
njegove globine so brez dna, dokopal se je do tišine;[10]
ponudnik varnosti, posestnik znanja,
on je v Dhammi, notranje obvladan;
premagal je vse vezanosti, je osvobojen:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Kot neomadeževani slon, ki živi v zakotju,
z vsemi sponami razbitimi, popolnoma je osvobojen;
vešč v razpravah, prežet z modrostjo,
njegova zastava spuščena,[11] nič več ne hrepeni;
ukrotil je sebe, nič več se ne množi:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Najboljši od vidcev, brez zavajajočih naklepov,
pridobil trojno znanje, dosegel je svetost;
njegovo srce je očiščeno, je mojster predavanja,
on vedno živi umirjeno, je najditelj znanja;
prvi od vseh darovalcev, on je vedno sposoben:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

On je Plemeniti, razvit v umu,
dosegel cilj in razložil je resnico;
obdarjen s pozornostjo in predirajočim vpogledom,
ni nagnjen niti naprej niti nazaj;[12]
brez motenj, dosegel je mojstrstvo:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

On se hrani pravilno in biva v meditaciji,
notranje neomadeževan, v čistosti je popoln;
on je neodvisen in popolnoma brez strahu,
živi v odmaknjenosti, doseže vrh;
ko pride preko sam, nas on vodi preko:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

Z vrhunsko jasnostjo, z obsežno modrostjo,
človek velike modrosti, je brez vsakega pohlepa;
on je Tathāgata, on je Vzvišeni,
oseba neprimerljiva, tisti, ki mu ni enakega;
on je neustrašen, strokovnjak v vsem:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.

On je pretrgal s hrepenenjem in postal Razsvetljeni,
počistil je z vsemi oblaki, je popolnoma neomadeževan;
najbolj vreden darov, najmogočnejši od duhov,
najbolj popoln od oseb, je onkraj spoštovanja;
največji v imenitnosti, dosegel je vrhunec slave:
Blaženi je on in jaz sem njegov učenec.”

30. “Kdaj si skoval to hvalnico samotarju Gotami, gospodar?

“Častiti gospod, predpostavi, da je tam velik kup različnih vrst cvetja in jih pameten cvetličar ali njegov vajenec zveže v večbarvni venec; tako tudi, častiti gospod, ima Blaženi veliko hvalevrednih kvalitet, več sto hvalevrednih kvalitet. Kdo, častiti gospod, ne bi hvalil hvalevrednega?

31. Ker Nigaṇṭh Nātaputta ni bil sposoben prenesti te izkazane časti Blaženemu, mu je takrat in tam topla kri brizgnila iz njegovih ust.

 

Opombe

[1] Nigaṇṭh Nataputta – z drugim imenom Mahāvīra, eden od šestih pomembnih učiteljev, sodobnik Buddhe. Opisuje se kot heretik, vodja sekte jainov Nigaṇṭhā. O Nātaputti glej tudi MN 14, 30, 36, 56, 58, 77, 101, 104 in DN 2, 29 in 33 (op.p.)

[2] To pomeni “Visoki samotar,” in je ime, ki mu je bilo dano zaradi njegove višine.

[3] Danda, originalno palica, kol, pridobi pomen šibe kot sredstva za kaznovanje in nato pomeni kazen ali kaznovanje samo, tudi brez sklicevanja na sredstvo.

[4] Buddha je to morda rekel, ker je v njegovem učenju volja (cetana), mentalni dejavnik, bistvena sestavina kamme, in v njegovi odsotnosti – to je, v primeru nenamerne telesne ali govorne aktivnosti – ni nastanka kamme.

[5] Kot pri MN 35.5.

[6] Niganthom ni dovoljeno uporabljati hladne vode, ker menijo, da vsebuje živa bitja. S svojim telesnim in govornim odporom hladni vodi on vzdržuje svojo telesno in govorne držo, toda če hrepeni v svojem umu po hladni vodi, je njegova mentalna drža nečista in tako se ponovno rodi med “umsko-vezanimi bogovi” (manosatta deva).

[7] Buddha pokaže na nasprotje med jainsko tezo, da je tudi v odsotnosti namena, “telesna šiba” najbolj graje vredna od vseh, in njihovo trditev, da prisotnost namena pomembno spremeni moralni karakter dejanja.

[8] “Dhamma” ki je omenjena tukaj so Štiri plemenite resnice. Ko je sam videl te resnice, je odrezal oviro dvoma in sedaj ima “pogled, ki je plemenit in osvobajajoč in ki vodi tega, ki vadi v skladu z njim, do popolnega uničenja trpljenja” (MN 48.7).

[9] Glej MN 16.3-7.

[10] Monapattassa. “Tišina” je modrost, v zvezi z muni, tihim modrecem.

[11] “Zastava” je domišljanje “jaz sem.” Glej MN 22.35.

[12] To se nanaša na odsotnost navezanosti in odbojnosti.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.