(MN 53) Sekha Sutta – Učenec v višji praksi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Sakyanov pri Kapilavatthu v Nigrodhovem parku.

2. Takrat je bila tam zgrajena nova dvorana za skupna srečanja za Sakyane iz Kapilavattha in do sedaj se v njej ni naselil še noben asket ali brahman ali človeško bitje. Takrat so Sakyani iz Kapilavattha odšli do Blaženega. Ko so mu izkazali spoštovanje, so sedli ob stran in mu rekli:

“Častiti gospod, pred kratkim je bila tukaj zgrajena dvorana za srečanja za Sakyane iz Kapilavattha in do sedaj se v njej ni naselil še noben asket ali brahman ali človeško bitje. Častiti gospod, naj jo Blaženi prvi uporabi. Ko jo bo Blaženi prvi uporabil, jo bodo potem za njim uporabili Sakyani iz Kapilavattha. To bo vodilo do njihovega blagostanja in sreče za dolgo časa.”[1]

3. Blaženi se je strinjal v tišini. Ko so videli, da se je strinjal, so vstali iz svojih sedežev in ko so mu izkazali spoštovanje, so ga s svoje desne strani obšli in odšli do dvorane za srečanja. Popolnoma so jo prekrili s pregrinjali, pripravili sedeže, postavili velik vrč z vodo in obesili oljno svetilko. Potem so odšli do Blaženega in ko so mu izkazali spoštovanje, so obstali ob strani in rekli:

“Častiti gospod, dvorano za srečanja je popolnoma prekrita s pregrinjali in sedeži so pripravljeni, postavljen je bil velik vrč z vodo in obešena oljna svetilka. Sedaj je čas za Blaženega, da naredi, kar misli, da je primerno.”

4. Blaženi je oblečen in s svojo skledo in zunanjim oblačilom odšel skupaj z veliko skupino menihov do dvorane za srečanja. Ko je prispel, si je umil noge, vstopil v dvorano in sedel ob središčni steber, da je gledal proti vzhodu. Menihi so si umili svoje noge, vstopili v dvorano in sedli ob zahodni zid, da so gledali proti vzhodu, z Blaženim pred seboj. In Sakyani iz Kapilavatthuja so si umili svoje noge, vstopili v dvorano in sedli ob vzhodni zid, da so gledali proti zahodu, z Blaženim pred seboj.

5. Ko je Blaženi velik del noči poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil Sakyane iz Kapilavattha z govorom o Dhammi, je rekel častitemu Ᾱnandi: “Ᾱnanda, povej Sakyanom iz Kapilavattha o učencu v praksi, ki je vstopil na pot. Boli me hrbet, spočil se bom.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ᾱnanda.

Potem je Blaženi pripravil svoje štirikrat prepognjeno ogrinjalo in legel na svojo desno stran v levji položaj, z eno nogo, ki je prekrivala drugo, pozoren in popolnoma premišljen in v svojem umu določil čas za vstajanje.

6. Potem je častiti Ᾱnanda nagovoril Sakyana Mahānama:

(VIŠJA PRAKSA)

“Mahānama, plemeniti učenec, ki ima krepost, varuje vrata svojih čutil, je zmeren v uživanju hrane in predan budnosti. Ima sedem dobrih kvalitet. On doseže po svoji volji, brez napora ali težav štiri stopnje zbranosti, ki predstavljajo višji um in zagotavljajo prijetno bivanje tukaj in sedaj.

7. In kako plemeniti učenec ima krepost? Plemeniti učenec je kreposten, biva zadržan z zadržanostjo meniškega zakonika, je popoln v obnašanju in pazljivosti, vidi strah v najmanjši napaki in vadi s prevzetimi navodili prakse. Tako ima plemeniti učenec krepost.

8. In kako plemeniti učenec varuje vrata svojih čutnih sposobnosti? Pri gledanju objekta z očmi, se plemeniti učenec ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost oči nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in nezadovoljstva. Prakticira pot njihovih zadržanj, varuje sposobnost oči, loti se zadržanja sposobnosti oči. Pri poslušanju zvoka z ušesi … Pri vohanju vonja z nosom … Pri okušanju okusa z jezikom … Pri dotikanju otipljivega predmeta s telesom … pri opažanju pojava z umom, se plemeniti učenec ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če pusti sposobnost uma nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in nezadovoljstva, zato prakticira pot njihovega zadržanja, varuje sposobnost uma, loti se zadržanja sposobnosti uma. Tako plemeniti učenec varuje vrata svojih čutnih sposobnosti.

9. In kako je plemeniti učenec zmeren v uživanju hrane? Ko modro premisli, plemeniti učenec ne vzame hrane niti za zabavo niti za omamo niti zaradi fizične lepote in privlačnosti, ampak le za vzdrževanje in trajanje tega telesa, za končanje nelagodja in za podporo svetemu življenju: ‘Tako bom končal s starimi občutki, ne da bi vzbudil novih občutkov in bom zdrav in brezhiben in bom živel v udobju.’ Tako je plemeniti učenec zmeren v uživanju hrane.

10. In kako je plemeniti učenec predan budnosti? Med dnevom, ko hodi nazaj in naprej in ko sedi, plemeniti učenec čisti svoje srce ovirajočih stanj. V prvem delu noči, ko hodi nazaj in naprej in ko sedi, čisti svoje srce ovirajočih stanj. V srednjem delu noči leže na desno stran v levji položaj, z eno nogo, ki prekriva drugo, pozoren in popolnoma premišljen, ko je v svojem srcu določil čas za vstajanje. Ko vstane, v tretjem delu noči, ko hodi nazaj in naprej in ko sedi, čisti svoje srce ovirajočih stanj. Tako je plemeniti učenec predan budnosti.

11. In kako ima plemeniti učenec sedem dobrih kvalitet? (1) Plemeniti učenec ima zaupanje. Svoje zaupanje položi v Tathāgatovo prebujenje: ‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen.’

12. (2) Ima sram. Sram ga je napačnega ravnanja s telesom, v govoru in umu, sram ga je zapletanja v zla slaba dejanja.

13. (3) Strah ga je napačnega ravnanja. Strah ga je napačnega ravnanja v telesu, govoru in umu, strah ga je zapletanja v zla slaba dejanja.

14. (4) Veliko se uči, si zapomni kar se uči in utrjuje kar se je naučil. Takšna učenja so dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem, in razodevajo sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno – takšnih učenj kot je to, se je veliko učil, si jih zapomnil, obvladal ustno, jih raziskoval z umom in dobro prodrl vanje z vpogledom.

15. (5) Je energičen in opušča slaba stanja in se ukvarja z dobrimi stanji. Je trden, si odločno prizadeva, ni brezbrižen v razvijanju dobrih stanj.

16. (6) Je pozoren. Ima najboljši spomin in razločevanje. Spomni se in si zopet prikliče v spomin to, kar je bilo narejeno dolgo tega in se govorilo dolgo tega.[2]

17. (7) Je moder. Ima modrost glede pojavljanja in izginjanja, ki je plemenita in prodirajoča in vodi do popolnega uničenja neprijetnosti. Tako ima plemeniti učenec sedem dobrih kvalitet.

18. In kako je plemeniti učenec ta, ki doseže po svoji volji, brez napora ali težav štiri stopnje zbranosti, ki predstavljajo višje srce in zagotavljajo prijetno bivanje tukaj in sedaj? Popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, plemeniti učenec vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti … Z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti … Ko izgine zadovoljstvo … vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo. Tako je plemeniti učenec ta, ki doseže po svoji volji, brez napora ali težav štiri stopnje zbranosti, ki predstavljajo višje srce in zagotavljajo prijetno bivanje tukaj in sedaj.

(PREDRTJE LUPINE)

19. Ko je plemeniti učenec tako postal ta, ki ima krepost, ki varuje vrata svojih čutnih sposobnosti, ki je zmeren v uživanju hrane, ki je predan budnosti, ki ima sedem dobrih kvalitet, ki doseže po svoji volji, brez napora ali težav štiri stopnje zbranosti, ki predstavljajo višje srce in zagotavljajo prijetno bivanje tukaj in sedaj, se ima za tistega, ki je v višji praksi, ki je vstopil na pot. Njegova jajca so nepokvarjena. Sposoben je prodreti ven, sposoben prebujenja, sposoben doseči najvišjo varnost pred vezanostjo.

Predpostavimo, da je tam kokoš z osmimi ali desetimi ali dvanajstimi jajci, ki jih je pokrila, valila in pravilno negovala. Tudi če si ne želi: ‘O, da bi moji piščanci predrli svoje lupine s svojimi kremplji in kljuni in se varno izlegli!’ so piščanci sposobni predreti svoje lupine s svojimi kremplji in se varno izleči. Tako tudi, ko je plemeniti učenec postal ta, ki ima krepost … se ima za tistega, ki je v višji praksi, ki je stopil na pot. Njegova jajca so nepokvarjena. Sposoben je prodreti ven, sposoben prebujenja, sposoben doseči najvišjo varnost pred vezanostjo.

20. Na temelju mirnodušnega pomnjenja največje čistosti, se ta plemeniti učenec spomni svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomni svojih mnogoterih preteklih življenj. To je njegovo prvo predrtje, podobno temu, ki ga napravi piščanec skozi svojo lupino.

21. Na temelju mirnodušnega pomnjenja največje čistosti, z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, ta plemeniti učenec vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavljajo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista ugledna bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeškega vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavljajo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu z njihovimi dejanji. To je njegovo drugo predrtje, podobno temu, ki ga napravi piščanec skozi svojo lupino.

22. Na temelju mirnodušnega pomnjenja največje čistosti, kar je sam zase uresničil z direktno vednostjo, ta plemeniti učenec tukaj in sedaj vstopi in biva v osvoboditvi srca in osvoboditvi z modrostjo, ki je brez nečistosti z uničenjem nečistosti. To je njegovo tretje predrtje, podobno temu, ki ga napravi piščanec skozi svojo lupino.

(POPOLN V PRAVI VEDNOSTI IN OBNAŠANJU)

23. Ko ima plemeniti učenec krepost, to pripada njegovemu obnašanju. Ko varuje vrata svojih čutnih sposobnosti, to pripada njegovemu obnašanju. Ko je zmeren v uživanju hrane, to pripada njegovemu obnašanju. Ko je predan budnosti, to pripada njegovemu obnašanju. Ko ima sedem dobrih kvalitet, to pripada njegovemu obnašanju. Ko je on ta, ki doseže po svoji volji, brez napora ali težav štiri stopnje zbranosti, ki predstavljajo višje srce in zagotavljajo prijetno bivanje tukaj in sedaj, to pripada njegovemu obnašanju.[3]

24. Ko se spomni svojih mnogoterih minulih življenj … z njihovimi vidiki in posebnostmi, to pripada njegovi pravi vednosti. Ko z božanskim očesom … vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavljajo in razume, kako bitja umirajo z ozirom na njihova dejanja, to pripada njegovi pravi vednosti. Ko s svojim lastnim uresničenjem z direktno vednostjo tukaj in sedaj vstopi in biva v osvoboditvi srca in osvoboditvi z modrostjo, kar je brez nečistosti z uničenjem nečistosti, to pripada njegovi pravi vednosti.

25. Za tega plemenitega učenca je tako rečeno, da je odličen v pravi vednosti, odličen v obnašanju, odličen v pravi vednosti in obnašanju. In te verze je izrekel Brahmā Sanankumāra:

‘Za plemeniti narod se jemlje,
da so to najboljši ljudje glede na rod.
Toda najboljši med božanstvi in ljudmi je ta,
ki je popoln v pravi vednosti in obnašanju.’

Te verze je lepo zapel Brahmā Sanankumāra, ne slabo. Bilo je dobro rečeno in ne slabo. Ima pomen in ni brez pomena. Blaženi je to odobril.”[4]

26. Potem se je Blaženi dvignil in nagovoril častitega Ᾱnando: “Dobro, dobro, Ᾱnanda! Dobro je, da si govoril Sakyanom iz Kapilavattha o učencu v višji praksi, ki je stopil na pot.”

To je tisto, kar je rekel častiti Ᾱnanda. Učitelj je odobril. Sakyani iz Kapilavattha so bili zadovoljni in navdušeni besed častitega Ᾱnande.

Opombe

---