(MN 52) Aṭṭhakanāgara Sutta – Človek iz Aṭṭhakanāgara

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je častiti Ᾱnanda živel pri Beluvagāmaku, blizu Vesālija.

2. Sedaj, ob tej priložnosti je gospodar Dasama iz Aṭṭhakanāgara prispel v Pāṭaliputti po nekem poslu. Tam je odšel do nekega meniha v parku v Kukkuṭavu in ko ga je počastil, je sedel na eno stran in ga vprašal: “Kje sedaj živi častiti Ᾱnanda, častiti gospod? Rad bi videl častitega Ᾱnanda.”

“Častiti Ᾱnanda živi pri Beluvagāmaku blizu Vesālija, gospodar.”

3. Ko je gospodar Dasama končal svoj posel v Pāṭaliputtiju, je odšel do častitega Ᾱnanda pri Beluvagāmaku blizu Vesālija. Ko ga je počastil je sedel na stran in ga vprašal:

“Častiti Ᾱnanda, je bila katerakoli stvar razglašena od Blaženega, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, v kateri, če menih biva marljiv, vnet in odločen, njegov neosvobojeni um postane osvobojen, njegovi neuničeni vplivi postanejo uničeni in doseže najvišjo varnost pred vezanostjo, ki je prej ni dosegel?”[1]

“Da, gospodar, eno takšno stvar je Blaženi razglasil.”

“Kaj je ta ena stvar, častiti Ᾱnanda?”

4.(1) “Gospodar, odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi džhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. On to premisli in razume tako: ‘Ta prva džhāna je pogojena in narejena iz hotenja. Toda, karkoli je pogojeno in narejeno iz hotenja je nestalno, predmet prenehanja.’ Na tem stališču on doseže uničenje vplivov.[2]Toda, če ne doseže uničenja vplivov, potem zaradi te želje po Dhammi, tega uživanja v Dhammi, z uničenjem petih nižjih ovir postane ta, ki se bo ponovno pojavil spontano [v Čistem bivališču] in tam dosegel končno Nibbāno, ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.

To je ena stvar, ki jo je razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, v kateri, če menih biva marljiv, vnet in odločen, njegov neosvobojeni um postane osvobojen, njegovi neuničeni vplivi postanejo uničeni in doseže najvišjo varnost pred vezanostjo, ki je prej ni dosegel.

5.(2) Spet, z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi džhāni… On to premisli in razume tako: ‘Ta druga džhāna je pogojena in narejena iz hotenja. Toda, karkoli je pogojeno in narejeno iz hotenja je nestalno, predmet prenehanja.’ Na tem stališču doseže uničenje vplivov. Toda, če ne doseže uničenja vplivov … ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.

Tudi to je ena stvar, ki jo je razglasil Blaženi … v kateri, če menih biva marljiv, vnet in odločen … doseže najvišjo varnost pred vezanostjo, ki je prej ni dosegel.

6.(3) Spet, z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva, menih … vstopi in biva v tretji džhāni … On to premisli in razume tako: ‘Ta tretja džhāna je pogojena in narejena iz hotenja. Toda, karkoli je pogojeno in narejeno iz hotenja je nestalno, predmet prenehanja.’ Na tem stališču doseže uničenje vplivov. Toda, če ne doseže uničenja vplivov … ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.

Tudi to je ena stvar, ki jo je razglasil Blaženi … v kateri, če menih biva marljiv, vnet in odločen … doseže najvišjo varnost pred vezanostjo, ki je prej ni dosegel.

7.(4) Spet, z opustitvijo prijetnosti in bolečine … menih vstopi in biva v četrti džhāni On to premisli in razume tako: ‘Ta četrta džhāna je pogojena in narejena iz hotenja. Toda, karkoli je pogojeno in narejeno iz hotenja je nestalno, predmet prenehanja.’ Na tem stališču doseže uničenje vplivov. Toda, če ne doseže uničenja vplivov … ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.

Tudi to je ena stvar, ki jo je razglasil Blaženi … v kateri, če menih biva marljiv, vnet in odločen … doseže najvišjo varnost pred vezanostjo, ki je prej ni dosegel.

8.(5) Spet, menih biva prežemajoč eno četrtino z umom prepojenim z dobrohotnostjo, prav tako drugo, prav tako tretjo, prav tako četrto; tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod, tako za vse, kot zase, on biva s prežemanjem vseobsegajočega sveta z umom prežetim z dobrohotnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez zlonamernosti. On to premisli in razume tako: ‘Ta osvoboditev uma skozi dobrohotnost je pogojena in narejena iz hotenja. Toda, karkoli je pogojeno in narejeno iz hotenja je nestalno, predmet prenehanja.’ Na tem stališču doseže uničenje vplivov. Toda, če ne doseže uničenja vplivov … ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.

Tudi to je ena stvar, ki jo je razglasil Blaženi … v kateri, če menih biva marljiv, vnet in odločen … doseže najvišjo varnost pred vezanostjo, ki je prej ni dosegel.

9.(6) Spet, menih biva prežemajoč eno četrtino z umom prepojenim s sočutjem … brez zlonamernosti. On to premisli in razume tako: ‘Ta osvoboditev uma skozi sočutje je pogojena in narejena iz hotenja. Toda, karkoli je pogojeno in narejeno iz hotenja je nestalno, predmet prenehanja.’ Na tem stališču doseže uničenje vplivov. Toda, če ne doseže uničenja vplivov … ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.

Tudi to je ena stvar, ki jo je razglasil Blaženi … v kateri, če menih biva marljiv, vnet in odločen … doseže najvišjo varnost pred vezanostjo, ki je prej ni dosegel.

10.(7) Spet, menih biva prežemajoč eno četrtino z umom prepojenim s srečoželjnostjo … brez zlonamernosti. On to premisli in razume tako: ‘Ta osvoboditev uma skozi srečoželjnost je pogojena in narejena iz hotenja. Toda, karkoli je pogojeno in narejeno iz hotenja je nestalno, predmet prenehanja.’ Na tem stališču doseže uničenje vplivov. Toda, če ne doseže uničenja vplivov … ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.

Tudi to je ena stvar, ki jo je razglasil Blaženi … v kateri, če menih biva marljiv, vnet in odločen … doseže najvišjo varnost pred vezanostjo, ki je prej ni dosegel.

11.(8) Spet, menih biva prežemajoč eno četrtino z umom prepojenim z mirnodušnostjo … brez zlonamernosti. On to premisli in razume tako: ‘Ta osvoboditev uma skozi mirnodušnost je pogojena in narejena iz hotenja. Toda, karkoli je pogojeno in narejeno iz hotenja je nestalno, predmet prenehanja.’ Na tem stališču doseže uničenje vplivov. Toda, če ne doseže uničenja vplivov … ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.

Tudi to je ena stvar, ki jo je razglasil Blaženi … v kateri, če menih biva marljiv, vnet in odločen … doseže najvišjo varnost pred vezanostjo, ki je prej ni dosegel.

12.(9) Spet, s popolnim obvladanjem zaznav snovi, z izginotjem zaznav čutnega vtisa, z ne-pozornostjo na zaznave raznolikosti, zavedajoč se ‘prostor je neskončen,’ menih vstopi in biva v področju neskončnega prostora. On to premisli in razume tako: ‘Ta pridobitev področja neskončnega prostora je pogojena in narejena iz hotenja. Toda, karkoli je pogojeno in narejeno iz hotenja je nestalno, predmet prenehanja.’ Na tem stališču doseže uničenje vplivov. Toda, če ne doseže uničenja vplivov … ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.

Tudi to je ena stvar, ki jo je razglasil Blaženi … v kateri, če menih biva marljiv, vnet in odločen … doseže najvišjo varnost pred vezanostjo, ki je prej ni dosegel.

13.(10) Spet, s popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se ‘zavest je neskončna,’ menih vstopi in biva v področju neskončne zavesti. On to premisli in razume tako: ‘Ta pridobitev področja neskončne zavesti je pogojena in narejena iz hotenja. Toda, karkoli je pogojeno in narejeno iz hotenja je nestalno, predmet prenehanja.’ Na tem stališču doseže uničenje vplivov. Toda, če ne doseže uničenja vplivov … ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.

Tudi to je ena stvar, ki jo je razglasil Blaženi … v kateri, če menih biva marljiv, vnet in odločen … doseže najvišjo varnost pred vezanostjo, ki je prej ni dosegel.

14.(11) Spet, s popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tukaj je nič,’ menih vstopi in biva v področju ničnosti. On to premisli in razume tako: ‘Ta pridobitev področja ničnosti je pogojena in narejena iz hotenja. Toda, karkoli je pogojeno in narejeno iz hotenja je nestalno, predmet prenehanja.’ Na tem stališču doseže uničenje vplivov. Toda, če ne doseže uničenja vplivov, potem zaradi te želje po Dhammi, tega uživanja v Dhammi’ z uničenjem petih nižjih ovir, on postane ta, ki se bo ponovno pojavil spontano [v Čistem bivališču] in tam dosegel končno Nibbāno, ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.

Tudi to je ena stvar, ki jo je razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen, v kateri, če menih biva marljiv, vnet in odločen, njegov neosvobojeni um postane osvobojen, njegovi neuničeni vplivi postanejo uničeni in doseže najvišjo varnost pred vezanostjo, ki je prej ni dosegel.”[3]

15. Ko je Ᾱnanda to povedal, mu je gospodar Dasama iz Aṭṭhakanāgare rekel: “Častiti Ᾱnanda, kakor če mož, ki išče en vhod do skritega zaklada, pride naenkrat do enajstih vhodov do skritega zaklada, tako tudi, ko sem iskal ena vrata do Nesmrtnosti, sem prišel naenkrat do enajstih vrat do Nesmrtnosti.[4] Prav tako kot če ima mož hišo z enajstimi vrati in ko to hišo zajame ogenj, lahko pobegne na varno skozi katerakoli od teh enajstih vrat, tako jaz lahko varno pobegnem skozi katerakoli od teh enajstih vrat do Nesmrtnosti. Častiti gospod, ti sektaši bodo celo iskali učiteljevo plačilo za njihovega učitelja; zakaj ne bi jaz daroval častitemu Ᾱnandi?”

16. Potem je gospodar Dasama iz Aṭṭhakanāgara zbral skupino menihov iz Pāṭaliputta in Vesālija in jih s svojimi rokami postregel in zadovoljil z različnimi vrstami dobre hrane. Vsakemu menihu je podaril par oblačil in tri oblačila častitemu Ᾱnandi, ter mu zgradil bivališče vredno petsto[5].

 

Opombe


[1] Vsi ti izrazi opisujejo arahantstvo.

[2] Ta odlomek razlaga metodo za razvoj “vpogleda, ki se zgodi po vzpostavljenem miru” (samathapubbangamā vipassanā; glej AN 4:170/ ii.157). Ko je najprej dosegel džhāno, je meditator izšel iz nje in kontempliral to stanje kot prinešeno v bitje s pogojenostjo, posebej s hotenjem. Na temelju tega ugotovi njegovo nestalnost in potem kontemplira džhāno z vpogledom v tri znake nestalnosti, trpljenja in ne-sebstva. Glej tudi MN 64.9-15 za nekoliko drugačen pristop k razvoju vpogleda na temelju džhān.

[3] Osnova niti zaznave niti ne zaznave ni omenjena, ker je preveč subtilno stanje za njihove sestavne dejavnike, da se uporabijo kot predmeti kontemplacije vpogleda.

[4] Enajst “vrat do Nesmrtnosti” so štiri džhāne, štiri brahmavihāre in prvi trije nematerialni dosežki, ki se uporabljajo kot področja za razvoj vpogleda in dosego arahantstva.

[5] To bi bilo petsto kahāpaṇov, kar je standardna denarna enota tistega časa.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2017, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information