(MN 51) Kandaraka Sutta - Kandaraki

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi z veliko Sangho menihov živel pri Čampi, na bregovih jezera Gaggara. Pessa, sin vodnika slona in popotnik Kandaraka sta odšla k Blaženemu. Pessa je, ko se je poklonil Blaženemu, sedel na stran, medtem ko je Kandaraka z Blaženim izmenjal pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je stopil na stran.[1] Ko je tam stal, je premeril Sangho menihov, ki je sedela v popolni tišini in rekel Blaženemu:

2. “To je čudovito, mojster Gotama, to je neverjetno, kako mojster Gotama vodi Sangho menihov, da prakticira na pravi način. Ti, ki so bili Blaženi, popolni in popolno razsvetljeni v preteklosti, v najboljšem primeru samo vodijo Sangho menihov, da vadi na pravi način, kot to dela sedaj mojster Gotama. In ti, ki bodo Blaženi, popolni in popolno razsvetljeni v prihodnosti, bodo v najboljšem primeru samo vodili Sangho menihov, da prakticira na pravilni način, kot to dela sedaj mojster Gotama.”

3. “Tako je to, Kandaraka, tako je to! Ti, ki so bili Blaženi, popolni in popolno razsvetljeni v preteklosti, v najboljšem primeru samo vodijo Sangho menihov, da vadi na pravi način, kot to delam sedaj jaz. In ti, ki bodo Blaženi, popolni in popolno razsvetljeni v prihodnosti, bodo v najboljšem primeru samo vodili Sangho menihov, da prakticira na pravilni način, kot to delam sedaj jaz.

Kandaraka, v tej Sanghi menihov so menihi, ki so arahanti z uničenimi vplivi, ki so živeli posvečeno življenje, so naredili kar je bilo potrebno narediti, odložili breme, dosegli resničen cilj, uničili ovire bivanja in so popolnoma osvobojeni skozi končno znanje. In v tej Sanghi menihov so menihi v višjem šolanju, stalne kreposti, živijo stalno krepostno življenje, pametni, stalno živijo življenje po zdravi pameti. Oni bivajo s svojim umom, ki je dobro utrjen v štirih osnovah pozornosti. Katerih štirih? Kandaraka, menih biva v opazovanju telesa kot telesa, goreč, popolnoma zavesten in pozoren, odloži pohlep in obžalovanje za ta svet. On biva v opazovanju občutkov kot občutkov, goreč, popolnoma zavesten in pozoren, odloži pohlep in obžalovanje za ta svet. On biva v opazovanju uma kot uma, goreč, popolnoma zavesten in pozoren, odloži pohlep in obžalovanje za ta svet. On biva v opazovanju pojavov kot pojavov, goreč, popolnoma zavesten in pozoren, odloži pohlep in obžalovanje za ta svet.”

4. Ko je bilo to rečeno, je Pessa, sin vodnika slonov, rekel: “To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, kako dobro je štiri osnove pozornosti oznanil Blaženi: za očiščenje bitij, za obvladovanje žalosti in objokovanja, za izginotje bolečine in bridkosti, za dosego prave poti, za uresničenje Nibbāne. Od časa do časa, častiti gospod, mi belo oblečeni laiki prav tako bivamo z našim umom dobro utrjenim v teh štirih osnovanjih pozornosti. Častiti gospod, mi bivamo v kontempliranju telesa kot telesa … občutkov kot občutkov … uma kot uma … pojavov kot pojavov, vneto, popolnoma zavestno in pozorno, odložimo pohlep in obžalovanje za ta svet. To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, kako sredi človeške zapletenosti, pokvarjenosti in prevare, Blaženi pozna dobrobit in škodo za bitja. Človeštvo je zapleteno, toda živalstvo je popolnoma odkrito. Častiti gospod, jaz lahko vodim slona, ki ga je treba ukrotiti in v času ki je potreben da napravim izlet tja in nazaj v Čampo, slon bo pokazal vse vrste prevar, dvoumnosti, sprijenosti in sleparstva [tega je zmožen].[2] Toda ti, ki jih imenujemo naši sužnji, glasniki in služabniki, se obnašajo na en način s telesom, na drugi način v govoru, medtem ko njihov um deluje spet na drug način. To je čudovito, častiti gospod, to je neverjetno, kako sredi človeške zapletenosti, pokvarjenosti in prevare, Blaženi pozna dobrobit in škodo za bitja. Človeštvo je zapleteno, toda živalstvo je popolnoma odkrito.”

5. “Tako je to, Pessa, tako je to! Človeštvo je zapleteno, toda živalstvo je popolnoma odkrito. Pessa, obstajajo štiri vrste oseb, ki jih najdeš na svetu. Katere štiri? Določena vrsta osebe povzroča trpljenje samo sebi in sledi praksi mučenja samega sebe. Določena vrsta osebe povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta osebe povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe in tudi povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih. Določena vrsta osebe ne povzroča trpljenje sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča trpljenje drugim ali sledi praksi mučenja drugih. Ker ne povzroča trpljenja niti sebi niti drugim, je on tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti. Kateri od teh štirih vrst oseb zadovolji tvoj um, Pessa?”

“Prve tri ne zadovoljijo mojega uma, častiti gospod, toda zadnja zadovolji moj um.”

6. “Toda, Pessa, zakaj prve tri vrste oseb ne zadovoljijo tvojega uma?”

“Častiti gospod, vrsta osebe, ki povzroča trpljenje samemu sebi in sledi praksi mučenja samega sebe, povzroča trpljenje in muči samega sebe, čeprav želi užitek in odmik od bolečin; zato ta vrsta osebe ne zadovolji mojega uma. In vrsta osebe, ki povzroča trpljenje drugim in zasleduje prakso mučenja drugih, povzroča trpljenje in muči druge, ki si želijo užitek in odmik od bolečin; zato ta vrsta osebe ne zadovolji mojega uma. In vrsta osebe, ki povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe, in ki prav tako povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih, povzroča trpljenje in muči sebe in druge, ki si želijo užitek in odmik od bolečin; zato ta vrsta osebe ne zadovolji mojega uma. Toda vrsta osebe, ki ne povzroča trpljenja sebi ali zasleduje prakso mučenja sebe in ki ne povzroča trpljenja drugim ali zasleduje prakso mučenja drugih; ki, ker on ne povzroča trpljenje niti sebi biti drugim je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen, in biva z doživljanjem blaženosti, ko sam postane sveti – on ne povzroča trpljenja in mučenja niti sebi ali drugim, ki si želijo užitek in odmik od bolečin. Zato ta vrsta osebe zadovolji moj um. In sedaj, častiti gospod, mi odhajamo. Mi smo zaposleni in imamo veliko za narediti.”

“Zdaj je čas, Pessa, da napraviš, kar misliš, da je prav.”

Potem se je Pessa, sin vodnika slona, ko je bil očaran in razveseljen nad besedami Blaženega, dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, je ob njegovi desni strani odšel.

7. Kmalu potem, ko je odšel, je Blaženi tako nagovoril menihe: “Menihi, Pessa, sin vodnika slonov, je pameten, on ima veliko modrost. Če bi on sedel še nekaj dlje časa, dokler mu ne bi jaz natančno razložil teh štirih vrst oseb, bi to njemu zelo koristilo. Kljub temu je on imel že sedaj veliko koristi, tudi tako kot je.”

“To je čas, Blaženi, to je čas, Vzvišeni, za Blaženega da natančno razložite te štiri vrste oseb. Ko slišijo to od Blaženega, si bodo to menihi zapomnili.”

“Potem, menihi, poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

8. (1) “Menihi, kakšna vrsta osebe povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe?[3] Določena oseba gre naga, zavrača dogovore, si liže svoje roke, ne pride, ko se ga prosi, se ne ustavi, ko se ga prosi; ne sprejme prinesene hrane ali hrane posebej pripravljene zanj ali vabila na hrano; ne sprejme ničesar iz lonca, iz sklede, čez prag, čez palico, čez pestič, od dveh, ki se hranita skupaj, od nosečnice, od doječe ženske, od ženske, ki leži z moškim, od tam kjer se hrana javno deli, od tam kjer so psi, od tam kjer brenčijo muhe; ona ne sprejeme rib ali mesa, ne pije žganja, vina ali fermentiranega piva. Hranijo se pri eni hiši z enim grižljajem; hranijo se pri dveh hišah z dvema grižljajema … hranijo se pri sedmih hišah s sedmimi grižljaji. Živi od enega krožnika na dan. Od dveh krožnikov na dan … od sedmih krožnikov na dan. Hrani se enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na vsakih sedem dni, in tako do enkrat na štirinajst dni; on prebiva v praksi hranjenja v določenih intervalih. Je jedec zelenjave ali prosa ali divjega riža ali obrezkov kože ali mahu ali riževih otrobov ali riževih odpadkov ali sezamove moke ali trave ali kravjekov. Živi od gozdnih korenin in sadežev, se hrani z odpadlimi sadeži. Oblači se v konopljo, v mešano konopljino tkanino, v mrtvaške prte, v odpadne krpe, v drevesno lubje, v antilopje kože, v trakove antilopje kože, v tkanino iz trave kusa, v tkanino iz lubja, v tkanino iz lesnih ostružkov, v volno iz las, v živalsko volno, v krila sove. On je ta, ki si puli lase in brado, sledi praksi puljenja las in brade. On je ta, ki neprestano stoji, zavrača sedenje. On je ta, ki neprestano čepi, in je predan vzdrževanju čepečega položaja. On je ta, ki uporablja blazino s trni; on napravi blazino iz trnov za svoje ležišče. On biva v sledenju prakse kopanja v vodi trikrat dnevno, vključno zvečer. Tako na različne načine biva v zasledovanju prakse mučenja in trpinčenja telesa. To se imenuje vrsta osebe, ki povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe.

9. (2) Kakšna vrsta osebe, menihi, povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih? Določena oseba je mesar ovc, mesar prašičev, ptičar, lovec divjih zveri z zanko, lovec, ribič, tat, rabelj, ječar, ali ta ki sledi kateremkoli drugem takšnem krvavem poklicu. To se imenuje vrsta osebe, ki povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih.

10. (3) Kakšna vrsta osebe, menihi, povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe in prav tako povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih? Neka oseba je maziljeni plemeniti kralj ali premožen brahmin.[4] Ko je na vzhodu mesta zgradil nov žrtveni tempelj, in si obril lase in brado, se oblekel v grobo kožo, in naoljil svoje telo z gheejem in oljem, se popraskal po hrbtu z jelenjim rogom, on vstopi v žrtveni tempelj skupaj s svojo glavno kraljico in njegovim brahminskim velikim duhovnikom. Tam leže na gola tla, posejana s travo. Kralj živi od mleka v prvem sesku krave s teličkom iste barve, medtem ko glavna kraljica živi od mleka v drugem sesku in brahminski veliki duhovnik živi od mleka v tretjem sesku; mleko v četrtem sesku vrže v ogenj, in teliček živi od tega, kar je ostalo. On reče: ‘Naj bo toliko bikov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko volov zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko telic zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko koz zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko ovc zaklanih za žrtvovanje, naj bo toliko dreves posekanih za žrtvene kole, naj bo toliko trave pokošene za žrtvovanje trave.’ In potem njegovi sužnji, glasniki in služabniki napravijo priprave, jokajo s objokanimi obrazi, ki jih spodbujajo z grožnjami kaznovanja in s strahom. To se imenuje vrsta osebe, ki povzroča trpljenje sebi in sledi praksi mučenja sebe in ki povzroča trpljenje drugim in sledi praksi mučenja drugih.

11. (4) Kakšna vrsta osebe, menihi, ne povzroča trpljenja sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča trpljenja drugim ali sledi praksi povzročanja trpljenja drugim – ta, ki, ker on ne povzroča trpljenja niti sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva z doživljanjem blaženosti, ko je sam postal sveti?[5]

12. Menihi, Tathāgata se pojavi v svetu, popoln, popolnoma razsvetljen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj bogov in ljudi, razsvetljen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi bogovi, njegovimi Mārami, in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi samotarji in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z neposrednim znanjem. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in on razodeva posvečeno življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

13. Gospodar ali gospodarjev sin ali nekdo, ki je rojen v nekem drugem plemenu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to vero, razmišlja tako: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Recimo, da si obrijem svoje lase in brado, oblečem okrasta oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo. Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče okrasto obleko in gre naprej iz življenja gospodarja v brezdomstvo.

14. Ko je tako šel naprej in imel meniško šolanje in način življenja, se z opustitvijo ubijanja živih bitij vzdržuje od ubijanja živih bitij; s palico in orožjem odloženim na stran, zavestno in milostno biva sočuten do vseh živih bitij. Z opustitvijo jemanja tega, kar ni dano, se vzdrži od jemanja tega, kar ni dano; jemlje samo to, kar je dano, pričakuje le to, kar je dano, ko ne krade, on biva v čistosti. Z opustitvijo življenja, ki ni v celibatu, se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži od vulgarne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo napačnega govora se vzdrži od napačnega govora; on govori resnico, se drži resnice, je vreden zaupanja in zanesljiv, ta, ki ni goljuf sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži od zlonamernega govora; kjerkoli ne ponavlja, kar je slišal tukaj, z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od teh, niti ne ponavlja tem ljudem, kar je slišal nekje, z namenom, da razdvaja [te ljudi] od teh; tako je on tisti, ki združuje te, ki so razdeljeni, zagovornik prijateljstva, ki uživa v slogi, se veseli v slogi, je govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora, se vzdrži od osornega govora; govori takšne besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeče, saj gredo do srca, so vljudne, ki si jih veliko želi in so mnogim prijetne. Z opustitvijo ogovarjanja se vzdrži od ogovarjanja; on govori ob pravem času, govori kar so dejstva, govori o tem, kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini; ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne, koristne.

Vzdrži se poškodovanja semen in rastlin. On prakticira hranjenje enkrat na dan, vzdrževanje od hranjenja ponoči in zunaj pravilnega časa. Vzdrži se plesa, petja, glasbe, in gledaliških predstav. Vzdrži se nošenja okrasnih vencev, olepševanja sebe z vonjavami, in olepševanja sebe z mažami. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in srebra. Vzdrži se sprejemanja surovega žita. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja perutnine in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, goveda, konjev, in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in zemlje. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se lažnih uteži, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se goljufanja, varanja in sleparstva. Vzdrži se poškodovanja, umorov, vezanja, razbojništva, plenjenja in nasilja.

15. On postane zadovoljen z oblačili za zaščito telesa in z miloščino, da napolni svoj trebuh in kamorkoli gre, odloči on, da vzame s sabo samo to. Prav tako kot ptica, kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z oblačili s katerimi zaščiti svoje telo in z miloščino, da napolni svoj trebuh, in kamorkoli gre, odloči on, da vzame samo to s sabo. Ko ima ta agregat plemenite kreposti, doživi v sebi blaženost da je brezhiben.

16. Ko vidi obliko z očmi, se ne oprime njenih znakov in značilnosti. Ker, če pusti sposobnost oči nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, on prakticira pot njihove zadržanosti, on straži sposobnost oči, se zaveže zadržanosti sposobnosti oči. Ko sliši zvok z ušesi … Ko vonja vonj z nosom … Ko okuša okus z jezikom … Ko tipa otipljivosti s telesom … Ko spoznava umski predmet z umom, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Ker, če pusti sposobnost uma nevarovano, lahko vanj vderejo škodljiva stanja pohlepa in bridkosti, on prakticira pot njegove zadržanosti, on straži sposobnost uma, se zaveže zadržanosti sposobnosti uma. Ko ima to plemenito zadržanost sposobnosti, doživlja v sebi blaženost neomadeževanosti.

17. On postane ta, ki deluje s polnim zavedanjem, ko gre naprej in se vrača; ki deluje s polnim zavedanjem, ko gleda naprej in gleda stran; ki deluje s polnim zavedanjem, ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje s polnim zavedanjem, ko nosi svoja oblačila in nosi svoje zunanje oblačilo in skledo; ki deluje s polnim zavedanjem, ko je, pije, požira hrano in jo okuša; ki deluje s polnim zavedanjem, ko odvaja blato in urinira; ki deluje s polnim zavedanjem, ko hodi, stoji, sedi zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

18. Ko ima ta agregat plemenite kreposti, in to plemenito zadržanost sposobnosti in ko ima to plemenito pozornost in polno zavedanje, se zateče k osamljenemu počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame.

19. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna svoje telo in vzpostavi pozornost pred seboj. Z opustitvijo hrepenenja[4] po svetu, biva z umom prostim hrepenenja; on očisti svoj um od hrepenenja. Z opustitvijo zlovoljnosti in sovraštva, biva z umom prostim zlovoljnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; on očisti svoj um zlovoljnosti in sovraštva. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, biva prost od otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; on očisti svoj um otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in obžalovanja, biva prost vznemirjenosti, z umom, ki je notranje umirjen; on očisti svoj um nemira in obžalovanja. Z opustitvijo dvoma, biva tako, da gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj; on očisti svoj um dvoma.

20. Ko je tako opustil teh pet preprek, onesnaženj uma, ki slabijo modrost, odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojeni iz samote..

21. Spet, z umiritvijo misli in razmišljanja, on vstopi in biva v drugi jhāni, v kateri ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojeni iz zbranosti.

22. Spet, z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, on biva v mirnodušnosti in pozoren in jasno razumevajoč, še vedno doživlja srečo s telesom, on vstopi in biva v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, ta, ki biva v sreči.’

23. Spet, z opustitvijo užitka in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, on vstopi in biva v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

24. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst, in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k znanju spomniti se preteklih življenj. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, eno rojstvo, dve rojstvi, tri rojstva, štiri rojstva, pet rojstev, deset rojstev, dvajset rojstev, trideset rojstev, štirideset rojstev, petdeset rojstev, sto rojstev, tisoč rojstev, sto tisoč rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega plemena, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem bil ponovno rojen kjerkoli; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega plemena, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno rodil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. 

25. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel ravnodušnost, ga usmeri k znanju o umiranju in ponovnem pojavljanju bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeka, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno rodila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so z zlomom telesa, po smrti, ponovno rojena v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu z njihovimi dejanji. 

26. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, svetel, brez madeža in nečistosti, prilagodljiv, pripraven, stalen in miren, ga usmeri k znanju uničenja vplivov. On razume, kot v resnici je: ‘To je trpljenje. To je izvor trpljenja. To je prenehanje trpljenja. To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ On razume, kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi k prenehanju vplivov.’

27. Ko on ve in vidi na ta način, je njegov um osvobojen vpliva čutne želje, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojen, pride vedenje: ‘Osvobojen sem.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno. Duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.’

28. To, menihi, se imenuje vrsta osebe, ki ne ne povzroča trpljenja sebi ali sledi praksi mučenja sebe in ne povzroča trpljenja drugim ali sledi praksi povzročanja trpljenja drugim – ta, ker ne povzroča trpljenja sebi niti drugim, je tukaj in sedaj brez lakote, ugasnjen in ohlajen in biva v doživljanju blaženosti, ko je sam postal sveti.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Iz razlike v njihovem obnašanju pri pozdravu Buddhe je evidentno, da je Pessa sledilec Buddhe, medtem ko Kandaraka, navzlic njegovemu spoštovanju in občudovanju, pripada drugi verski skupnosti.

[2] Poudarek te izjave je, da je živalska pretkanost in zvijačnost zelo omejena, medtem ko je človeška neizčrpna.

[3] Ta odlomek podrobno pokaže strogosti, ki so jih izvajali mnogi Buddhovi asketski sodobniki, kakor tudi sam  Bodhisatta med njegovim časom prizadevanja za razsvetljenje. Glej MN 12.45.

[4] Ta odlomek kaže prakso tega, ki muči sebe v upanju, da bo dobil zasluge in nato ponuja žrtvovanje, ki vključuje zakol mnogih živali in zatiranje njegovih delavcev.

[5] To je arahant. Da bi jasno pokazal, da on ne muči niti sebe niti drugih, se Buddha v nadaljevanju loti opisa poti prakse, po kateri je on prišel do arahantstva.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)