(MN 48) Kosambiya Sutta – Kosambinci

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Kosambi v Ghositovem parku.

2. Ob tej priliki so se menihi pri Kosambi prepirali, bili globoko v sporih in se medsebojno besedno zbadali. Eni niso mogli prepričati drugih, niti drugi niso mogli prepričati njih; oni niso mogli prepričati eden drugega, niti jih niso mogli prepričati drugi.[1]

3. Potem je neki menih odšel do Blaženega, in ko ga je počastil je sedel na stran in ga obvestil o tem, kaj se je dogajalo.

4. Potem je Blaženi nagovoril določenega meniha: “Pridi, menih, povej tem menihom v mojem imenu, da jih kliče učitelj.” - “Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do teh menihov in jim povedal: “Učitelj kliče častite.”

“Da, prijatelj,” so odgovorili in odšli do Blaženega in ko so ga počastili, so sedli na stran. Blaženi jih je potem vprašal: “Menihi, ali je res, da se prepirate in ste globoko v sporih, se medsebojno besedno zbadate; da eni ne morete prepričati drugih, niti drugi ne morejo prepričati vas, da ne morete prepričati eden drugega niti vas ne morejo prepričati drugi?”

“Da, častiti gospod.”

5. “Menihi, kaj mislite? Ko ste se prepirali, bili globoko v sporih in se medsebojno besedno zbadali, ali ob taki priložnosti vzdržujete dejanja ljubeče prijaznosti s telesom, govorom in umom v javnosti in v zasebnosti do vaših tovarišev v posvečenem življenju?”

“Ne, častiti gospod.”

“Tako, menihi, ko se prepirate, ste globoko v sporih in se medsebojno besedno zbadate, ob tej priložnosti ne vzdržujete dejanj ljubeče prijaznosti s telesom, govorom in umom, v javnosti in v zasebnosti, do vaših tovarišev v posvečenem življenju. Zapeljani možje, kaj lahko sploh veste, kaj lahko vidite, da se prepirate, ste globoko v sporih in se medsebojno besedno zbadate? Tako ne morete niti prepričati  drugih niti drugi ne morejo prepričati vas, ne morete niti prepričati eden drugega niti vas ne morejo prepričati drugi? Zapeljani možje, to vas bo vodilo do vaše škode in trpljenja za dolgo časa.”

6. Potem je Blaženi naslovil menihe: “Menihi, obstaja šest principov iskrenosti, ki ustvarjajo ljubezen in spoštovanje in vodijo do povezanosti, do ne-prepira, do sloge in do enotnosti. Katerih šest?

(1) Menih vzdržuje telesna dejanja ljubeče prijaznosti v javnosti in v zasebnosti do svojih tovarišev v posvečenem življenju. To je princip kvalitete iskrenosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do povezanosti, ne-prepira, do sloge in do enotnosti.

(2) Spet, menih vzdržuje govorna dejanja ljubeče prijaznosti v javnosti in v zasebnosti do svojih tovarišev v posvečenem življenju. To je princip kvalitete iskrenosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do … enotnosti.

(3) Spet, menih vzdržuje mentalna dejanja ljubeče prijaznosti v javnosti in v zasebnosti do svojih tovarišev v posvečenem življenju. To je princip kvalitete iskrenosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do … enotnosti.

(4) Spet, menih stvari uporablja skupaj z njegovimi krepostnimi tovariši v posvečenem življenju; brez zadržkov on deli z njimi vsako pridobitev, ki je v skladu z Dhammo in je bila dobljena na način, ki je skladen z Dhammo, vključno z vsebino njegove sklede. Tudi to je princip kvalitete iskrenosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do … enotnosti.

(5) Spet, menih biva v javnih in zasebnih bivališčih skupaj s svojimi tovariši v posvečenem življenju, katerih kreposti so neprelomljene, neraztrgane, nepopackane, nelisaste, osvobajajoče, ki jih priporočajo modri, niso napačno razumljene in vodijo do zbranosti. Tudi to je princip kvalitete iskrenosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do … enotnosti.

(6) Spet, menih biva v javnih in zasebnih bivališčih skupaj s svojimi tovariši v posvečenem življenju, katerih pogled je plemenit in osvobajajoč in vodi njega, ki prakticira v skladu z njim, da dovrši uničenje trpljenja. Tudi to je princip iskrenosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do povezanosti, do ne-prepira, do sloge in do enotnosti.

To je šest principov iskrenosti, ki ustvarjajo ljubezen in spoštovanje in vodijo do povezanosti, do ne-prepira, do sloge in do enotnosti.

7. Od teh šest principov iskrenosti je glavni, najbolj povezljiv, najbolj združujoč pogled ta, ki je plemenit in osvobajajoč in ki vodi tega, ki prakticira v skladu z njim, do popolnega uničenja trpljenja. Prav tako kot je glavni, najbolj povezljiv, najbolj združujoč del hiše s stolpom stolp sam, tako tudi, je od teh šest principov iskrenosti, glavni … pogled, ki je plemenit in osvobajajoč …

8. In kako ta pogled, ki je plemenit in osvobajajoč, vodi tega, ki prakticira v skladu z njim, do popolnega uničenja trpljenja?

(1) Menih, ko je šel v gozd ali k vznožju drevesa ali do prazne koče, smatra tako: ‘Je tam kakšna obsedenost, ki ni opuščena v meni, ki bi lahko tako obsedla moj um, da ne vem in vidim stvari, kot dejansko so?’ Če je menih obseden s čutnim poželenjem, potem je njegov um obseden. Če je obseden s sovraštvom, potem je njegov um obseden. Če je obseden z lenobo in topostjo, potem je njegov um obseden. Če je obseden z vznemirjenostjo in kesanjem, potem je njegov um obseden. Če je obseden z dvomom, potem je njegov um obseden. Če je menih prevzet z domnevami o tem svetu, potem je njegov um obseden. Če je menih prevzet z domnevami o drugem svetu, potem je njegov um obseden. Če se menih prepira in je grobo v sporih, se medsebojno besedno zbada z drugimi, potem je njegov um obseden.

On razume tako: ‘Ne obstaja neopuščena obsedenosti v meni, ki lahko tako obsedla moj um, da ne bi poznal in videl stvari, kot dejansko so. Moj um je dobro naklonjen k prebujenju resnic.’[2] To je prvo znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, transcendentno, ki ga navadni ljudje nimajo.

9. (2) Spet, plemeniti učenec smatra tako: ‘Ko si prizadevam, razvijem in negujem ta pogled, ali jaz osebno dobim notranjo jasnost, ali si jaz osebno pogasim žejo?’

On razume tako: ‘Ko si prizadevam, razvijem in negujem ta pogled, jaz dobim notranjo jasnost, si jaz osebno pogasim žejo.’ To je drugo znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, nadzemeljsko, ki ga navadni ljudje nimajo.

10. (3) Spet, plemeniti učenec smatra tako: ‘Ali obstaja katerikoli drug samotar ali brahmin zunaj [Buddhovega učenja], ki ima pogled, kakršnega imam jaz?’

On razume tako: ‘Ne obstaja nobenega drugega samotarja ali brahmina zunaj [Buddhovega učenja] ki ima pogled, kot ga imam jaz.’ To je tretje znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, nadzemeljsko, ki ga navadni ljudje nimajo.

11. (4) Spet, plemeniti učenec smatra tako: ‘Ali imam naravo[3] osebe, ki ima pravilen pogled?’ Kakšna je narava osebe, ki ima pravilni pogled? Takšna je narava osebe, ki ima pravilni pogled: čeprav lahko napravi neke vrste prekrška za katerega je bil določen način pokore, on naenkrat prizna, razkrije in pove to učitelju ali modrim tovarišem v posvečenem življenju, in ko to naredi, se tega vzdrži narediti v bodoče. Prav tako kot mlad, nežen dojenček, ki je še nagnjen leženju, naenkrat odmakne roko, ko se dotakne s svojo roko ali nogo žerjavice, tako tudi, takšna je narava osebe, ki ima pravilni pogled.

On razume tako: ‘Jaz imam naravo osebe, ki ima pravilni pogled.’ To je četrto znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, nadzemeljsko, ki ga navadni ljudje nimajo.

12. (5) Spet, plemeniti učenec smatra tako: ‘Ali jaz imam naravo osebe, ki ima pravilni pogled?’ Kakšna je narava osebe, ki ima pravilni pogled? Takšna je narava osebe, ki ima pravilni pogled: čeprav lahko dela različne stvari za svoje tovariše v posvečenem življenju, pa vendar ima vneto spoštovanje za vadbo v višji kreposti, vadbo v višjem umu in vadbo v višji modrosti. Prav tako kot krava z novim teletom, ko se pase, opazuje svoje tele, tako tudi, takšna je narava osebe, ki ima pravilni pogled.

On razume tako: ‘Jaz imam naravo osebe, ki ima pravilni pogled.’ To je peto znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, nadzemeljsko, ki ga navadni ljudje nimajo.

13. (6) Spet, plemeniti učenec smatra tako: ‘Ali jaz imam moč osebe, ki ima pravilni pogled?’ Kaj je moč osebe, ki ima pravilni pogled? To je moč osebe, ki ima pravilni pogled: ko se uči Dhamma in disciplina, ki ju je Tathāgata razglasil, na to on pazi, daje temu pozornost, se ukvarja s tem z vsem svojim umom, sliši Dhammo z željnimi ušesi.

On razume tako: ‘Jaz imam moč osebe, ki ima pravilni pogled.’ To je šesto znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, nadzemeljsko, ki ga navadni ljudje nimajo.

14. (7) Spet, plemeniti učenec smatra tako: ‘Ali jaz imam moč osebe, ki ima pravilni pogled?’ Kaj je moč osebe, ki ima pravilni pogled? To je moč osebe, ki ima pravilni pogled: ko se učita Dhamma in disciplina, ki ju je Tathāgata razglasil, on pridobi navdih v pomenu, pridobi navdih v Dhammi, pridobi veselje povezano z Dhammo.

On razume tako: ‘Jaz imam moč osebe, ki ima pravilni pogled.’ To je sedmo znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, nadzemeljsko, ki ga navadni ljudje nimajo.

15. Ko plemeniti učenec tako poseduje sedem dejavnikov, si je on dobro prizadeval doseči značaj za uresničenje sadeža, ki je vstopajoči v tok. Ko ima plemeniti učenec tako v lasti sedem dejavnikov, on poseduje sadež, da je vstopil v tok.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Ozadje te sutte je prepir pri Kosambi, ki se nanaša na Vin My Kh 10 (Vin i.337 ff.) in v Nanamoli, The Life of the Buddha, str. 109-19. Prepir, ki se začne z običajnim napačnim razumevanjem nižjih pravil discipline, hitro vzplamti in razdeli velik del Sanghe in laikov, ki prebivajo pri Kosambi, v dve sovražni frakciji.

[2] Štiri plemenite resnice.

[3] Dhammata.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)