(MN 48) Kosambīya Sutta – Kosambinci

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Kosambīju v Ghositovem parku.

2. Takrat so bili menihi pri Kosambīju sprti, se prepirali, bili zatopljeni v razprave in zbadali eden drugega z besednimi bodicami. Eni niso mogli prepričati drugih, niti drugi niso mogli prepričati njih; oni niso mogli prepričati eden drugega, niti jih niso mogli prepričati drugi.[1]

3. Potem je neki menih odšel do Blaženega in ko se mu je poklonil, je sedel na stran in ga obvestil o tem, kaj se je dogajalo.

4. Potem je Blaženi nagovoril določenega meniha: “Pridi, menih, povej tem menihom v mojem imenu, da jih kliče učitelj.” - “Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do teh menihov in jim povedal: “Učitelj kliče častite.”

“Da, prijatelj,” so odgovorili in odšli do Blaženega in ko so se mu poklonili, so sedli na stran. Blaženi jih je potem vprašal: “Menihi, ali je res, da ste sprti, se prepirate in ste zatopljeni v razprave, se medsebojno besedno zbadate; da eni ne morete prepričati drugih, niti drugi ne morejo prepričati vas, da ne morete prepričati eden drugega niti vas ne morejo prepričati drugi?”

“Da, častiti gospod.”

5. “Menihi, kaj mislite? Ko ste se prepirali, bili globoko v sporih in se medsebojno besedno zbadali, ali ob taki priložnosti vzdržujete dejanja dobrohotnosti s telesom, govorom in umom v javnosti in v zasebnosti, do vaših tovarišev v posvečenem življenju?”

“Ne, častiti gospod.”

“Menihi, ko se prepirate, ste globoko v sporih in se medsebojno besedno zbadate, ob tej priložnosti ne vzdržujete dejanj dobrohotnosti s telesom, govorom in umom, v javnosti in v zasebnosti, do vaših tovarišev v posvečenem življenju. Zapeljani možje, kaj sploh lahko veste, kaj lahko vidite, da se prepirate, ste globoko v sporih in se medsebojno besedno zbadate? Tako ne morete niti prepričati drugih niti drugi ne morejo prepričati vas, ne morete niti prepričati eden drugega niti vas ne morejo prepričati drugi? Zapeljani možje, to vas bo vodilo do vaše škode in trpljenja za dolgo časa.”

6. Potem je Blaženi naslovil menihe: “Menihi, obstaja šest principov iskrenosti, ki ustvarjajo ljubezen in spoštovanje in vodijo do povezanosti, do ne-prepira, do sloge in do enotnosti. Katerih šest?

(1) Menih vzdržuje telesna dejanja dobrohotnosti v javnosti in v zasebnosti do svojih tovarišev v posvečenem življenju. To je princip kvalitete iskrenosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do povezanosti, ne-prepira, do sloge in do enotnosti.

(2) Menih vzdržuje govorna dejanja dobrohotnosti v javnosti in v zasebnosti do svojih tovarišev v posvečenem življenju. To je princip kvalitete iskrenosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do … enotnosti.

(3) Menih vzdržuje miselna dejanja dobrohotnosti v javnosti in v zasebnosti do svojih tovarišev v posvečenem življenju. To je princip kvalitete iskrenosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do … enotnosti.

(4) Menih stvari uporablja skupaj z njegovimi krepostnimi tovariši v posvečenem življenju; brez zadržkov on deli z njimi vsako pridobitev, ki je v skladu z Dhammo in je bila dobljena na način, ki je skladen z Dhammo, vključno z vsebino njegove sklede. Tudi to je princip kvalitete iskrenosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do … enotnosti.

(5) Menih biva v javnih in zasebnih bivališčih skupaj s svojimi tovariši v posvečenem življenju, katerih kreposti so neprelomljene, neraztrgane, nepopackane, nelisaste, osvobajajoče, ki jih priporočajo modri, niso napačno razumljene in vodijo do zbranosti. Tudi to je princip kvalitete iskrenosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do … enotnosti.

(6) Menih biva v javnih in zasebnih bivališčih skupaj s svojimi tovariši v posvečenem življenju, katerih pogled je plemenit in osvobajajoč in vodi njega, ki prakticira v skladu z njim, da dovrši uničenje trpljenja. Tudi to je princip iskrenosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do povezanosti, do ne-prepira, do sloge in do enotnosti.

To je šest principov iskrenosti, ki ustvarjajo ljubezen in spoštovanje in vodijo do povezanosti, do ne-prepira, do sloge in do enotnosti.

7. Od teh šest principov iskrenosti je glavni, najbolj povezljiv, najbolj združujoč pogled ta, ki je plemenit in osvobajajoč in vodi tega, ki prakticira v skladu z njim, do popolnega uničenja trpljenja. Prav tako kot je glavni, najbolj povezljiv, najbolj združujoč del hiše s stolpom stolp sam, tako tudi, je od teh šest principov iskrenosti, glavni … pogled, ki je plemenit in osvobajajoč …

8. In kako ta pogled, ki je plemenit in osvobajajoč, vodi tega, ki prakticira v skladu z njim, do popolnega uničenja trpljenja?

(1) Menih, ko je šel v gozd ali k vznožju drevesa ali do prazne koče, smatra tako: ‘Je kakšna obsedenost, ki ni opuščena v meni, ki bi lahko tako obsedla moj um, da ne vem in ne vidim stvari, kot dejansko so?’ Če je menih obseden s poželenjem po čutnosti, potem je njegov um obseden. Če je obseden s sovraštvom, potem je njegov um obseden. Če je obseden z lenobo in topostjo, potem je njegov um obseden. Če je obseden z vznemirjenostjo in kesanjem, potem je njegov um obseden. Če je obseden z dvomom, potem je njegov um obseden. Če je menih prevzet z domnevami o tem svetu, potem je njegov um obseden. Če je menih prevzet z domnevami o drugem svetu, potem je njegov um obseden. Če se menih prepira in je grobo v sporih, se medsebojno besedno zbada z drugimi, potem je njegov um obseden.

On razume tako: ‘Ni neopuščene obsedenosti v meni, ki bi lahko tako obsedla moj um, da ne bi poznal in videl stvari, kot dejansko so. Moj um je dobro naklonjen k prebujenju resnic.’[2] To je prvo znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, transcendentno, ki ga navadni ljudje nimajo.

9. (2) Plemeniti učenec smatra tako: ‘Ko si prizadevam, razvijem in negujem ta pogled, ali jaz osebno dobim notranjo jasnost, ali si jaz osebno pogasim žejo?’

On razume tako: ‘Ko si prizadevam, razvijem in negujem ta pogled, dobim notranjo jasnost, si osebno pogasim žejo.’ To je drugo znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, nadzemeljsko, ki ga navadni ljudje nimajo.

10. (3) Plemeniti učenec smatra tako: ‘Ali obstaja katerikoli drug asket ali brahmin zunaj [Buddhovega učenja], ki ima pogled, kakršnega imam jaz?’

On razume tako: ‘Ne obstaja nobenega drugega asketa ali brahmina zunaj [Buddhovega učenja], ki ima pogled, kot ga imam jaz.’ To je tretje znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, nadzemeljsko, ki ga navadni ljudje nimajo.

11. (4) Plemeniti učenec smatra tako: ‘Ali imam naravo osebe, ki ima pravilen pogled?’ Kakšna je narava osebe, ki ima pravilen pogled? Takšna je narava osebe, ki ima pravilen pogled: čeprav lahko napravi neko vrsto prekrška, za katerega je bil določen način pokore, on naenkrat prizna, razkrije in pove to učitelju ali modrim tovarišem v posvečenem življenju, in ko to naredi, se tega vzdrži narediti v bodoče. Prav tako kot mlad, nežen dojenček, ki je še nagnjen ležanju, naenkrat odmakne roko, ko se dotakne s svojo roko ali nogo žerjavice, je taka tudi narava osebe, ki ima pravilen pogled.

On razume tako: ‘Jaz imam naravo osebe, ki ima pravilen pogled.’ To je četrto znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, nadzemeljsko, ki ga navadni ljudje nimajo.

12. (5) Plemeniti učenec smatra tako: ‘Ali imam naravo osebe, ki ima pravilen pogled?’ Kakšna je narava osebe, ki ima pravilen pogled? Takšna je narava osebe, ki ima pravilen pogled: čeprav lahko dela različne stvari za svoje tovariše v posvečenem življenju, ima vneto spoštovanje za vadbo v višji kreposti, vadbo v višjem umu in vadbo v višji modrosti. Prav tako kot krava, ki se pase z novim teletom opazuje svoje tele, je taka tudi narava osebe, ki ima pravilen pogled.

On razume tako: ‘Jaz imam naravo osebe, ki ima pravilen pogled.’ To je peto znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, nadzemeljsko, ki ga navadni ljudje nimajo.

13. (6) Plemeniti učenec smatra tako: ‘Ali imam moč osebe, ki ima pravilni pogled?’ Kaj je moč osebe, ki ima pravilni pogled? To je moč osebe, ki ima pravilni pogled: ko se učita Dhamma in disciplina, ki ju je Tathāgata razglasil, je pozoren na to, daje temu pozornost, se ukvarja s tem z vsem svojim umom, posluša Dhammo z željnimi ušesi.

On razume tako: ‘Jaz imam moč osebe, ki ima pravilen pogled.’ To je šesto znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, nadzemeljsko, ki ga navadni ljudje nimajo.

14. (7) Plemeniti učenec smatra tako: ‘Ali jaz imam moč osebe, ki ima pravilen pogled?’ Kaj je moč osebe, ki ima pravilen pogled? To je moč osebe, ki ima pravilen pogled: ko se učita Dhamma in disciplina, ki ju je Tathāgata razglasil, on pridobi navdih v pomenu, pridobi navdih v Dhammi, pridobi veselje povezano z Dhammo.

On razume tako: ‘Jaz imam moč osebe, ki ima pravilen pogled.’ To je sedmo znanje, ki ga je dosegel, ki je plemenito, nadzemeljsko, ki ga navadni ljudje nimajo.

15. Ko plemeniti učenec tako poseduje sedem dejavnikov, si je dobro prizadeval doseči značaj za uresničenje sadeža, ki je vstopajoči v tok. Ko ima plemeniti učenec tako v lasti sedem dejavnikov, poseduje sad vstopajočega v tok.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Ozadje te sutte je prepir pri Kosambīju, ki se nanaša na Vin My Kh 10 (Vin i.337 ff.) in v Nanamoli, The Life of the Buddha, str. 109-19. Prepir, ki se začne z običajnim napačnim razumevanjem nižjih pravil discipline, hitro vzplamti in razdeli velik del Sanghe in laikov, ki prebivajo pri Kosambīju, v dve sovražni frakciji.

[2] Štiri plemenite resnice.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2017, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information