(MN 46) Mahādhammasamādāna Sutta – Dolgo učenje o načinih ukvarjanja s stvarmi

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.”—“Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, večinoma imajo bitja to poželenje, željo, in upanje: ‘Ko bi se le neželjene, neprijetne in nesprejemljive stvari zmanjšale in željene, prijetne, sprejemljive stvari povečale!’ Toda, čeprav imajo bitja to željo, poželenje in upanje, se neželjene, neprijetne in nesprejemljive stvari povečujejo, in željene, prijetne in sprejemljive stvari zmanjšujejo. Sedaj, menihi, kaj mislite, da je vzrok temu?”

“Častiti gospod, naša učenja so utemeljena v Blaženem, vodi jih Blaženi, imajo Blaženega za svoje zatočišče. Bilo bi dobro, če bi Blaženi razložil pomen teh besed. Ko jih bodo menihi slišali od Blaženega, si jih bodo zapomnili.”

“Potem poslušajte, menihi, in skrbno pazite, kaj bom povedal.”

“Da, častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

3. “Menihi, nepoučen navaden posameznik, ki ne upošteva plemenitih in je neizkušen in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ki ne upošteva pravih ljudi in je neizkušen in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ne ve, katere stvari naj bodo negovane in katere stvari naj ne bodo negovane, on ne ve, katerim stvarem naj sledi in katerim stvarem naj ne sledi. Ker to ne ve, goji stvari, ki se naj jih ne goji in ne goji stvari, ki se naj jih goji, on sledi stvarem, ki se naj jim ne sledil in ne sledi stvarem, ki se naj jim sledi.[1] To je zaradi tega, ker dela to, da se njemu neželjene, neprijetne in nesprejemljive stvari povečajo, in željene, prijetne in sprejemljive stvari zmanjšajo. Zakaj je tako? Zato, ker se to zgodi tistemu, ki je neumen.

4. Dobro poučeni plemeniti učenec, ki ima spoštovanje do plemenitih in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, ve katere stvari naj goji in katerih stvari naj ne goji, ve katerim stvarem naj sledi in katerim stvarem naj ne sledi. Ker to ve, goji stvari, ki se naj jih goji in ne goji stvari, ki se naj jih ne goji, sledi stvarem, ki se naj jim sledi in ne sledi stvarem, ki se naj jim ne sledi. To je zaradi tega, ker dela to, da se njemu neželene, neprijetne in nesprejemljive stvari zmanjšajo in željene, prijetne in sprejemljive stvari povečajo. Zakaj je tako? Zato, ker se to zgodi tistemu, ki je neumen.

5. Menihi, obstajajo štirje načini ukvarjanja s stvarmi. Kateri štirje? Obstaja način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost. Obstaja način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost. Obstaja način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost. Obstaja način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost.

(NEVEDNEŽ)

6. (1) Menihi, ta, ki je neveden, ki ne pozna načina ukvarjanja s stvarmi, ki je neprijeten sedaj in dozori v prihodnosti v neprijetnost, ne razume tega kot dejansko je: ‘Ta način ukvarjanja s stvarmi je neprijeten sedaj in dozori v prihodnosti v neprijetnost.’ Ker tega ne ve, ne razume kot dejansko je, ga nevednež goji in se mu ne izogne. Ker dela tako, se mu neželjene, neprijetne in nesprejemljive stvari povečajo, in željene, prijetne in sprejemljive stvari zmanjšajo. Zakaj je tako? Zato, ker se to zgodi tistemu, ki je neveden.

7. (2) Menihi, ta, ki je neveden, ki ne pozna načina ukvarjanja s stvarmi, ki je prijeten sedaj in dozori v prihodnosti v neprijetnost, ga ne razume kot dejansko je: ‘Ta način ukvarjanja s stvarmi je prijeten sedaj in dozori v prihodnosti v neprijetnost.’ Ker tega ne ve, ne razume kot dejansko je, ga nevednež goji in se mu ne izogne. Ker dela tako, se mu neželjene … stvari povečajo in željene … stvari zmanjšajo. Zakaj je tako? Zato, ker se to zgodi tistemu, ki je neveden.

8. (3) Menihi, ta, ki je neveden, ki ne pozna načina ukvarjanja s stvarmi, ki je neprijeten sedaj in dozori v prihodnosti v prijetnost, ne razume kot dejansko je: ‘Ta način ukvarjanja s stvarmi je neprijeten sedaj in dozori v prihodnosti v prijetnost.’ Ker tega ne ve, ne razume kot dejansko je, ga nevednež ne goji, ampak se mu izogne. Ker dela tako, se mu neželjene … stvari povečajo in željene … stvari zmanjšajo. Zakaj je tako? Zato, ker se to zgodi tistemu, ki je neveden.

9. (4) Menihi, ta, ki je neveden, ki ne pozna načina ukvarjanja s stvarmi, ki je prijeten sedaj in dozori v prihodnosti v prijetnost, ne razume kot dejansko je: ‘Ta način ukvarjanja s stvarmi je prijeten sedaj in dozori v prihodnosti v prijetnost.’ Ker tega ne ve, ne razume kot dejansko je, ga nevednež ne goji, ampak se mu izogne. Ker dela tako, se mu neželjene … stvari povečajo in željene … stvari zmanjšajo. Zakaj je tako? Zato, ker se to zgodi tistemu, ki je neveden.

(MODER ČLOVEK)

10. (1) Menihi, ta, ki je moder, pozna način ukvarjanja s stvarmi, ki je neprijeten sedaj in dozori v prihodnosti v neprijetnost in razume kot dejansko je: ‘Ta način ukvarjanja s stvarmi je neprijeten sedaj, in dozori v prihodnosti v neprijetnost.’ Ker ga pozna in razume kot dejansko je, ga ta, ki je moder, ne goji, ampak se mu izogne. Ker dela tako, se mu neželjene, neprijetne in nesprejemljive stvari zmanjšajo in željene, prijetne in sprejemljive stvari povečajo. Zakaj je tako? Zato, ker se to zgodi tistemu, ki je moder.

11. (2) Menihi, ta, ki je moder, pozna način ukvarjanja s stvarmi, ki je prijeten sedaj in dozori v prihodnosti v neprijetnost in razume kot dejansko je: ‘Ta način ukvarjanja s stvarmi je prijeten sedaj, in dozori v prihodnosti kot neprijetnost. ’Ko ga pozna in razume kot dejansko je, ga ta, ki je moder, ne goji, ampak se mu izogne. Ker dela tako, se mu neželjene … stvari zmanjšajo in željene … stvari povečajo. Zakaj je tako? Zato, ker se to zgodi tistemu, ki je moder.

12. (3) Menihi, ta, ki je moder, pozna način ukvarjanja s stvarmi, ki je neprijeten sedaj in dozori v prihodnosti v prijetnost in razume kot dejansko je: ‘Ta način ukvarjanja s stvarmi je neprijeten sedaj, in dozori v prihodnosti v prijetnost. ’Ko ga pozna in razume kot dejansko je, se mu ta, ki je moder, ne izogne, ampak ga goji. Ker dela tako, se mu neželjene … stvari zmanjšajo in željene … stvari povečajo. Zakaj je tako? Zato, ker se to zgodi tistemu, ki je moder.

13. (4) Menihi, ta, ki je moder, pozna način ukvarjanja s stvarmi, ki je prijeten sedaj in dozori v prihodnosti v prijetnost in razume kot dejansko je: ‘Ta način ukvarjanja s stvarmi je prijeten sedaj, in dozori v prihodnosti kot prijetnost. ’Ko ga pozna in razume kot dejansko je, se mu ta, ki je moder, ne izogne, ampak ga goji. Ker dela tako, se mu neželjene … stvari zmanjšajo in željene … stvari povečajo. Zakaj je tako? Zato, ker se to zgodi tistemu, ki je moder.

(NAČINI UKVARJANJA S STVARMI)

14. (1) Kakšen, menihi, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je neprijeten sedaj in dozori v prihodnosti v neprijetnost? Menihi, nekdo v bolečini in bridkosti ubija živa bitja, in doživlja bolečino in bridkost, ki jo ima ubijanje živih bitij kot pogoj. V bolečini in bridkosti vzame, kar mu ni dano … se napačno obnaša v čutnosti … govori lažnivo … govori zlonamerno … govori osorno … opravlja … je pohlepen … ima zlobo v umu … ima napačen pogled, in doživlja bolečino in bridkost, ki ga ima kot pogoj napačen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja, na neugodnem mestu, v prekletstvu, celo v peklu. To se imenuje način ukvarjanja s stvarmi, ki je neprijeten sedaj, in dozori v prihodnosti v neprijetnost.

15. (2) Kakšen, menihi, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je prijeten sedaj in dozori v prihodnosti v neprijetnost? Menihi, nekdo v užitku in veselju ubija živa bitja, in doživlja užitek in veselje, ki ga ima ubijanje živih bitij kot pogoj. V užitku in veselju vzame kar mu ni dano … ima napačen pogled, in doživlja užitek in veselje, ki ga ima napačen pogled kot pogoj. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja, na neugodnem mestu, v prekletstvu, celo v peklu. To se imenuje način ukvarjanja s stvarmi, ki je prijeten sedaj, in dozori v prihodnosti v neprijetnost.

16. (3) Kakšen, menihi, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je neprijeten sedaj in dozori v prihodnosti v prijetnost? Menihi, nekdo se v bolečini in bridkosti vzdrži ubijanja živih bitij, in doživlja bolečino in bridkost, ki ga ima vzdržanje ubijanja živih bitij kot pogoj. V bolečini in bridkosti se vzdrži jemanja tega kar ni dano … napačnega obnašanja v čutnosti … lažnivega govora … zlonamernega govora … grobega govora … opravljanja … ni pohlepen … nima zlobe v umu … ima pravilni pogled, in doživlja bolečino in bridkost, ki ima pravilni pogled kot pogoj. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi na ugodnem mestu, celo v nebeškem svetu. To se imenuje način ukvarjanja s stvarmi, ki je neprijeten sedaj, in dozori v prihodnosti v prijetnost.

17. (4) Kakšen, menihi, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je prijeten sedaj in dozori v prihodnosti v prijetnost? Menihi, nekdo se v užitku in veselju vzdrži ubijanja živih bitij, in doživlja užitek in veselje, ki ga ima vzdržanje ubijanja živih bitij kot pogoj. V užitku in veselju se vzdrži jemanja tega kar ni dano … ima pravilni pogled, in doživlja užitek in veselje, ki ga ima pravilni pogled kot pogoj. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi na ugodnem mestu, celo v nebeškem svetu. To se imenuje način ukvarjanja s stvarmi, ki je prijeten sedaj, in dozori v prihodnosti v prijetnost.

(PRISPODOBE)

18. (1) Menihi, recimo, da je tam grenka buča v kateri je strup, in pride mož, ki hoče živeti, ne umreti, ki hoče užitek in odmik od bolečine, in mu rečejo: ‘Dobri mož, v grenki buči je mešanica s strupom. Pij iz nje, če hočeš. Če boš pil iz nje, ti barva, vonj in okus ne bodo prijali in ko boš popil, boš umrl ali smrtno trpel.’ Ne da bi razmislil bi on pil iz nje in se temu ne bi odrekel. Ko je pil iz nje, mu barva, vonj in okus nista prijala in ko je popil, je umrl ali smrtno trpel. Podobno temu, jaz pravim, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je boleč sedaj, in dozori v prihodnosti v bolečino.

19. (2) Menihi, recimo, da je tam bronasti kelih z osvežilno pijačo, ki je lepe barve, vonja in okusa, vendar je bila ta pomešana s strupom. In pride mož, ki hoče živeti, ne umreti, ki hoče užitek in odmik od bolečine, in mu rečejo: ‘Dobri mož, v tem bronastem kelihu je osvežilna pijača, ki ima lepo barvo, vonj in okus, vendar je pomešana s strupom. Pij iz keliha, če hočeš. Če boš pil iz njega, ti bodo barva, vonj in okus prijali, ampak po pitju boš umrl ali smrtno trpel.’ Ne da bi razmislil bi on pil iz njega in se temu ni odrekel. Ko je pil iz njega, so mu barva, vonj in okus prijali, toda potem ko je popil je umrl ali smrtno trpel. Podobno temu, jaz pravim, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je prijeten sedaj, in dozori v prihodnosti v bolečino.

20. (3) Menihi, recimo, da je tam fermentiran urin pomešan z različnimi zdravili in pride mož, ki ima zlatenico in mu rečejo: ‘Dobri mož, ta fermentiran urin je pomešan z različnimi zdravili. Pij ga, če ga hočeš. Če ga boš pil, ti barva, vonj in okus ne bodo prijali, ampak po pitju tega boš zdrav.’ Ko je razmislil ga je popil in se temu ni odrekel. Ko je pil, mu njegova barva, vonj in okus niso prijali, vendar je potem ko je popil, postal zdrav. Podobno temu, jaz pravim, obstaja način ukvarjanja s stvarmi, ki je boleč sedaj, in dozori v prihodnosti v zadovoljstvo.

21. (4) Menihi, recimo, da so zmešani skupaj skuta, med, prečiščeno maslo in melasa, in pride mož z drisko in mu rečejo: ‘Dobri mož, to so skuta, med, prečiščeno maslo in melasa zmešani skupaj. Pij to, če hočeš. Če boš to popil, ti bodo barva, vonj in okus prijali, in po pitju tega boš ozdravel.’ Ko je razmislil je to popil, in se temu ni odrekel. Ko je to popil, so mu barva, vonj in okus prijali in po pitju je ozdravel. Podobno temu, jaz pravim, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je prijeten sedaj, in dozori v prihodnosti v prijetnost.

22. Prav tako kot v jeseni, v zadnjem mesecu deževnega obdobja, ko je nebo jasno in brez oblakov, sonce vzide nad zemljo in prežene vso temo iz prostora s svojim sijanjem, bleščanjem in žarčenjem, tako tudi, način ukvarjanja s stvarmi, ki je prijeten sedaj, in dozori v prihodnosti v prijetnost, prežene s svojim sijanjem, bleščanjem in žarčenjem vse druge nauke katerihkoli običajnih asketov in brahmanov.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

Opombe

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / maj 2024