(MN 44) Cūḷavedalla Sutta – Kratka pojasnila

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Bambusovem gaju pri Rādžagahu, kjer so krmili veverice. Laični sledilec Visākha je odšel do nune Dhammadinne, in ko ji je izkazal spoštovanje, je sedel ob stran in jo vprašal:

(IDENTITETA) [1]

2. “Gospa, ‘identiteta, identiteta’ je rečeno. Kaj je za Blaženega identiteta?”

“Prijatelj Visākha, pet agregatov s predpostavko imenuje Blaženi identiteta. To so: agregat snovi s predpostavko, agregat občutka s predpostavko, agregat zaznave s predpostavko, agregat tvorb s predpostavko in agregat zavesti s predpostavko. Teh pet agregatov s predpostavko Blaženi imenuje identiteta.”

Rekoč, “Dobro, gospa,” je bil laični sledilec Visākha zadovoljen in vesel besed nune Dhammadinne. Potem je vprašal naslednje vprašanje:

3. “Gospa, ‘izvor identitete, izvor identitete’ je rečeno. Kaj je za Blaženega izvor identitete?”

“Prijatelj Visākha, to je želja, ki prinese obnovitev bitnosti, spremlja jo užitek in strast in uživanje v tem in onem. To so: želja po užitkih, želja po bitnosti in želja po končanju bitnosti. To Blaženi imenuje izvor identitete.”

4. “Gospa, ‘prenehanje identitete, prenehanje identitete’ je rečeno. Kaj je za Blaženega prenehanje identitete?”

“Prijatelj Visākha, to je izginitev brez ostanka in prenehanje, opustitev, odrekanje, nehanje in zavračanje te iste želje. To Blaženi imenuje prenehanje identitete.”

5. “Gospa, ‘pot, ki vodi do prenehanja identitete, pot, ki vodi do prenehanja identitete’ je rečeno. Kaj je za Blaženega pot, ki vodi do prenehanja identitete?”

“Prijatelj Visākha, to je samo Plemenita osemčlena pot. To je: pravilen pogled, pravilna misel, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način življenja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost.”

6. “Gospa, ali je predpostavka isto kot je pet agregatov s predpostavko, ali je predpostavka nekaj ločenega od petih agregatov s predpostavko?”

“Prijatelj Visākha, predpostavka ni niti isto kot je pet agregatov s predpostavko, niti je predpostavka nekaj ločenega od petih agregatov s predpostavko. Kakršnakoli želja in poželenje z ozirom na pet agregatov s predpostavko je ta predpostavka.”

7. “Gospa, kako nastane pogled [o obstoju] identitete?”

“Prijatelj Visākha, nepoučen navaden posameznik, ki nima spoštovanja do plemenitih in je nevešč in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ki nima spoštovanja do pravih ljudi in je nevešč in nediscipliniran v njihovi Dhammi, ima snov za sebstvo ali kot da je sebstvo od snovi ali kot da je snov v sebstvu ali kot da je sebstvo v snovi. On ima občutek za sebstvo ali sebstvo kot da je od občutka ali kot da je občutek v sebstvu ali kot da je sebstvo v občutku. On ima zaznavo za sebstvo ali kot da je sebstvo od zaznave ali kot da je zaznava v sebstvu ali kot da je sebstvo v zaznavi. On ima tvorbe za sebstvo ali sebstvo kot da je od tvorb ali kot da so tvorbe v sebstvu ali kot da je sebstvo v tvorbah. On ima zavest za sebstvo ali kot da je sebstvo od zavesti ali kot da je zavest v sebstvu ali kot da je sebstvo v zavesti. Tako nastane pogled [o obstoju] identitete.”

8. “Gospa, kako pogled [o obstoju] identitete ne nastane?”

“Prijatelj Visākha, dobro poučeni plemeniti učenec, ki spoštuje plemenite in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, ki spoštuje prave ljudi in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, nima snovi za sebstvo ali sebstva kot da je obsedeno od snovi ali snovi kot da je v sebstvu ali kot da je sebstvo v snovi. On nima občutka za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od občutka ali kot da je občutek v sebstvu ali kot da je sebstvo v občutku. On nima zaznave za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od zaznave ali kot da je zaznava v sebstvu ali kot da je sebstvo v zaznavi. On nima tvorb za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od tvorb ali kot da so tvorbe v sebstvu ali kot da je sebstvo v tvorbah. On nima zavesti za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od zavesti ali kot da je zavest v sebstvu ali kot da je sebstvo v zavesti. Na tak način pogled [o obstoju] identitete ne nastane.”

(PLEMENITA OSEMČLENA POT)

9. “Gospa, kaj je Plemenita osemčlena pot?”

“Prijatelj Visākha, to je Plemenita osemčlena pot: pravilen pogled, pravilna misel, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način življenja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost.”

10. “Gospa, je Plemenita osemčlena pot pogojena ali nepogojena?”

“Prijatelj Visākha, Plemenita osemčlena pot je pogojena.”

11. “Gospa, ali so trije agregati vključeni v Plemenito osemčleno pot, ali je Plemenita osemčlena pot vključena v tri agregate?”[2]

“Trije agregati niso vključeni v Plemenito osemčleno pot, prijatelj Visākha, toda Plemenita osemčlena pot je vključena v tri agregate. Pravilni govor, pravilno dejanje, pravilen način življenja – to je vključeno v agregat kreposti. Pravilni napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost – to je vključeno v agregat zbranosti. Pravilni pogled in pravilna misel – to je vključeno v agregat modrosti.”

(ZBRANOST)

12. “Gospa, kaj je zbranost? Kaj je osnova zbranosti? Kaj je sposobnost zbranosti? Kaj je razvoj zbranosti?”

“Poenotenje srca, prijatelj Visākha, je zbranost. Štirje načini osnovanja pozornosti so znak zbranosti, štiri prave vrste prizadevanja so pogoj za zbranost, ponavljanje, razvoj in negovanje teh istih stanj je razvoj zbranosti.”

(TVORBE)

13. “Gospa, koliko tvorb obstaja?”

“Obstajajo tri vrste tvorb, prijatelj Visākha: telesne tvorbe, govorne tvorbe in umske tvorbe.”

14. “Toda, gospa, kaj je telesna tvorba? Kaj je govorna tvorba? Kaj je umska tvorba?”

“Vdihovanje in izdihovanje, prijatelj Visākha, sta telesni tvorbi, misel in razmišljanje sta govorni tvorbi, zaznava in občutek sta umski tvorbi.”

15. “Toda, gospa, zakaj sta vdihovanje in izdihovanje telesni tvorbi? Zakaj sta misel in razmišljanje govorni tvorbi? Zakaj sta zaznava in občutek umski tvorbi?”

“Prijatelj Visākha, vdihovanje in izdihovanje sta telesni, to sta stanji, povezani s telesom, zato sta vdihovanje in izdihovanje telesni tvorbi. Najprej nekdo uporabi misel in razmišlja in pozneje to preide v govor, zato sta misel in razmišljanje govorni tvorbi. Zaznava in občutek sta v umu, to sta stanji povezani z umom, zato sta zaznava in občutek umski tvorbi.”

(DOSEŽEK PRENEHANJA)

16. “Gospa, kako nastane dosežek prenehanja zaznave in občutka?”

“Prijatelj Visākha, ko menih doseže prenehanje zaznave in občutka, mu ne pride na misel: ‘Jaz bom dosegel prenehanje zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz dosegam prenehanje zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz sem dosegel prenehanje zaznave in občutka’. Njegovo srce je bilo predhodno razvito na takšen način, da ga vodi do tega stanja.”

17. “Gospa, ko menih doseže prenehanje zaznave in občutka, katero stanje najprej ugasne v njem: telesna tvorba, govorna tvorba ali umska tvorba?”

“Prijatelj Visākha, ko menih dosega prenehanje zaznave in občutka, najprej preneha govorna tvorba, potem telesna tvorba, potem umska tvorba.”

18. “Gospa, kakšen je izhod iz dosege prenehanja zaznave in občutka?”

“Prijatelj Visākha, ko menih izide iz dosege prenehanje zaznave in občutka, mu ne pride na misel: ‘Jaz sem izšel iz dosege prenehanja zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz izhajam iz dosege prenehanja zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz sem izšel iz dosege prenehanja zaznave in občutka’. Njegovo srce se razvije na takšen način, da ga vodi do tega stanja.”

19. “Gospa, ko menih izide iz dosege prenehanja zaznave in občutka, katero stanje se prvo pojavi v njem: telesna tvorba, govorna tvorba ali umska tvorba?”

“Prijatelj Visākha, ko menih izide iz dosege prenehanja zaznave in občutka, se pojavi najprej umska tvorba, potem telesna tvorba, potem govorna tvorba.”

20. “Gospa, ko je menih izšel iz dosege prenehanja zaznave in občutka, koliko vrst dotika se ga dotakne?”

“Prijatelj Visākha, ko je menih izšel iz dosege prenehanja zaznave in občutka, se ga dotaknejo tri vrste dotikov: dotik praznosti, dotik brezznakovnosti, dotik brezželjnosti.”

21. “Gospa, ko je menih izšel iz dosege prenehanja zaznave in občutka, komu se njegov um nakloni, na kaj se naslanja, k čemu teži?”

“Prijatelj Visākha, ko je menih izšel iz dosege prenehanja zaznave in občutka, se njegov um nakloni samoti, se nasloni na samoto, teži k samoti.”

(OBČUTEK)

22. “Gospa, koliko vrst občutka obstaja?”

“Prijatelj Visākha, obstajajo tri vrste občutka: prijeten občutek, neprijeten občutek in niti neprijeten niti prijeten občutek.”

23. “Toda, gospa, kaj je prijeten občutek? Kaj je neprijeten občutek? Kaj je niti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, karkoli se čuti telesno ali umsko kot prijetno in sprejemljivo, je prijeten občutek. Karkoli se telesno ali umsko čuti neprijetno in nesprejemljivo, je to neprijeten občutek. Karkoli se čuti telesno ali umsko kot niti sprejemljivo niti nesprejemljivo, je to niti neprijeten niti prijeten občutek.”

24. “Gospa, kaj je prijetno in kaj je neprijetno z ozirom na prijeten občutek? Kaj je neprijetno in kaj je prijetno z ozirom na neprijeten občutek? Kaj je prijetno in kaj je neprijetno z ozirom na niti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, prijeten občutek je prijeten, ko vztraja in neprijeten, ko se spremeni. Neprijeten občutek je boleč, ko vztraja in prijeten, ko se spremeni. Niti neprijeten niti prijeten občutek je prijeten, ko je tu vednost in neprijeten, ko tu ni vednosti.”

(TEMELJNA NAGNJENJA)

25. “Gospa, katera temeljna nagnjenja podpirajo prijeten občutek? Katera temeljna nagnjenja podpirajo neprijeten občutek? Katera temeljna nagnjenja podpirajo niti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, temeljno nagnjenje k želji podpira prijeten občutek. Temeljno nagnjenje k odporu podpira neprijeten občutek. Temeljno nagnjenje k nevednosti podpira niti neprijeten niti prijeten občutek.”

26. “Gospa, ali temeljno nagnjenje k želji podpira vse prijetne občutke? Ali temeljno nagnjenje k odporu podpira vse neprijetne občutke? Ali temeljno nagnjenje k nevednosti podpira vse niti neprijetne niti prijetne občutke?”

“Prijatelj Visākha, temeljno nagnjenje k želji ne podpira vseh prijetnih občutkov. Temeljno nagnjenje k odporu ne podpira vseh neprijetnih občutkov. Temeljno nagnjenje k nevednosti ne podpira vseh niti neprijetnih niti prijetnih občutkov.”

27. “Gospa, kaj naj bo opuščeno glede na prijeten občutek? Kaj naj bo opuščeno glede na neprijeten občutek? Kaj naj bo opuščeno glede na niti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, temeljno nagnjenje želje naj bo opuščeno glede prijetnega občutka. Temeljno nagnjenje odpora naj bo opuščeno glede neprijetnega občutka. Temeljno nagnjenje nevednosti naj bo opuščeno glede niti neprijetnega niti prijetnega občutka.”

28. “Gospa, ali mora biti temeljno nagnjenje želje opuščeno glede na vse prijetne občutke? Ali mora biti temeljno nagnjenje odpora opuščeno glede na vse neprijetne občutke? Ali mora biti temeljno nagnjenje nevednosti opuščeno glede na vse niti neprijetne niti prijetne občutke?”

“Prijatelj Visākha, temeljno nagnjenje želje ni potrebno opustiti glede na vse prijetne občutke. Temeljno nagnjenje odpora ni potrebno opustiti glede na vse neprijetne občutke. Temeljno nagnjenje nevednosti ni potrebno opustiti glede na vse niti neprijetne niti prijetne občutke.

Prijatelj Visākha, popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. S tem opusti željo, in temeljno nagnjenje želje ne podpira tega.

Menih upošteva: ‘Kdaj bom vstopil in bival v tem področju, v katerega plemeniti sedaj vstopijo in bivajo?’ V tem, ki tako ustvari željo po najvišjih osvoboditvah, nastane neprijetnost s to željo kot pogojem. S tem opusti odpor, in temeljno nagnjenje odpora ne podpira tega.

Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo. S tem opusti nevednost, in temeljno nagnjenje nevednosti ne podpira tega.”

(NASPROTJA)

29. “Gospa, kaj je nasprotje prijetnega občutka?”

“Prijatelj Visākha, neprijeten občutek je nasprotje prijetnega občutka.”

“Kaj je nasprotje neprijetnega občutka?”

“Prijeten občutek je nasprotje neprijetnega občutka.”

“Kaj je nasprotje niti neprijetnega niti prijetnega občutka?”

“Nevednost je nasprotje niti neprijetnega niti prijetnega občutka.”

“Kaj je nasprotje nevednosti?”

“Prava vednost je nasprotje nevednosti.”

“Kaj je nasprotje prave vednosti?”

“Osvoboditev je nasprotje prave vednosti.”

“Kaj je nasprotje osvoboditve?”

“Ugasnitev je nasprotje osvoboditve.”

“Gospa, kaj je nasprotje ugasnitve?”

“Prijatelj Visākha, preveč siliš s tem spraševanjem. Ti nisi sposoben dojeti omejitev vprašanj. Ker sveto življenje se, prijatelj Visākha, utemelji v ugasnitvi, doseže vrhunec v ugasnitvi, konča v ugasnitvi. Če želiš, prijatelj Visākha, pojdi do Blaženega in ga vprašaj o pomenu tega. Kot ti Blaženi razloži, tako si moraš to zapomniti.”

(ZAKLJUČEK)

30. Potem je laični sledilec Visākha, navdušen in vesel besed nune Dhammadinne, vstal iz svojega sedeža in ko se ji je poklonil, jo je z njegove leve strani obšel in odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel ob stran in mu povedal celoten razgovor, ki ga je imel z nuno Dhammadinno. Ko je končal z govorjenjem, mu je Blaženi rekel:

31. “Nuna Dhammadinnā je modra, Visākha, nuna Dhammadinnā je zelo modra. Če bi me vprašal o pomenu tega, bi ti ga razložil na isti način, kot ti je razložila nuna Dhammadinnā. Takšen je pomen in tako si to moraš zapomniti.”

To je rekel Blaženi. Laični sledilec Visākha je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

Opombe

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2024