(MN 44) Cūḷavedalla Sutta – Krajša vprašanja in odgovori

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Rādžagahu v bambusovem gozdičku, v veveričjem zatočišču. Laični sledilec Visākha[1] je odšel do nune Dhammadinne, in ko jo je počastil, je sedel na stran in jo vprašal:

 

(IDENTITETA) [2]

2. “Gospa, ‘identiteta, identiteta’ je rečeno. Kaj je za Blaženega identiteta?”

“Prijatelj Visākha, pet agregatov s predpostavko imenuje Blaženi identiteto; to je, agregat snovi s predpostavko, agregat občutka s predpostavko, agregat zaznave s predpostavko, agregat tvorb s predpostavko in agregat zavesti s predpostavko. Teh pet agregatov, na katere delujejo predpostavke, Blaženi imenuje identiteta.”

Rekoč, “Dobro, gospa,” je bil laični sledilec Visākha zadovoljen in vesel besed nune Dhammadinne. Potem je vprašal naslednje vprašanje:

3. “Gospa, ‘izvor identitete, izvor identitete’ je rečeno. Kaj je za Blaženega izvor identitete?”

“Prijatelj Visākha, to je želja, ki prinese obnovitev bivanja, spremlja ga užitek in poželenje in uživanje v tem in onem; to je, želja po čutnosti, želja po obstoju in želja po neobstoju. To Blaženi imenuje izvor identitete.”

4. “Gospa, ‘prenehanje identitete, prenehanje identitete’ je rečeno. Kaj je za Blaženega prenehanje identitete?”

“Prijatelj Visākha, to je izginitev brez ostanka in prenehanje, opustitev, odrekanje, nehanje in zavračanje te iste želje. To Blaženi imenuje prenehanje identitete.”

5. “Gospa, ‘pot, ki vodi do prenehanja identitete, pot, ki vodi do prenehanja identitete’ je rečeno. Kaj je za Blaženega pot, ki vodi do prenehanja identitete?”

“Prijatelj Visākha, to je samo Plemenita osmeročlena pot; to je, pravilen pogled, pravilna misel, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način življenja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost.”

6. “Gospa, ali je ta predpostavka isto kot je pet agregatov s predpostavko, ali je predpostavka nekaj ločenega od petih agregatov s predpostavko?”

“Prijatelj Visākha, ta predpostavka ni niti isto kot je teh pet agregatov s predpostavko, niti je predpostavka nekaj ločenega od petih agregatov s predpostavko. To je želja in poželenje z ozirom na pet agregatov s predpostavko, da je tam predpostavka.”

 

(POGLED IDENTITETE)

7. “Gospa, kako nastane pogled identitete?”

“Prijatelj Visākha, nepoučena navadna oseba, ki nima spoštovanja do plemenitih in je nevešča in nedisciplinirana v njihovi Dhammi, ki nima spoštovanja do pravih ljudi in je nevešča in nedisciplinirana v njihovi Dhammi, ima snov za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od snovi ali kot da je snov v sebstvu ali kot da je sebstvo v snovi. On ima občutek za sebstvo ali sebstvo kot da je obsedeno od občutka ali kot da je občutek v sebstvu ali kot da je sebstvo v občutku. On ima zaznavo za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od zaznave ali kot da je zaznava v sebstvu ali kot da je sebstvo v zaznavi. On ima tvorbe za sebstvo ali sebstvo kot da je obsedeno od tvorb ali kot da so tvorbe v sebstvu ali kot da je sebstvo v tvorbah. On ima zavest za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od zavesti ali kot da je zavest v sebstvu ali kot da je sebstvo v zavesti. Tako nastane pogled identitete.”

8. “Gospa, kako pogled identitete ne nastane?”

“Prijatelj Visākha, dobro poučeni plemeniti učenec, ki spoštuje plemenite in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, ki spoštuje prave ljudi in je usposobljen in discipliniran v njihovi Dhammi, nima snovi za sebstvo ali sebstva kot da je obsedeno od snovi ali snovi kot da je v sebstvu ali kot da je sebstvo snovi. On nima občutka za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od občutka ali kot da je občutek v sebstvu ali kot da je sebstvo v občutku. On nima zaznave za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od zaznave ali kot da je zaznava v sebstvu ali kot da je sebstvo v zaznavi. On nima tvorb za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od tvorb ali kot da so tvorbe v sebstvu ali kot da je sebstvo v tvorbah. On nima zavesti za sebstvo ali kot da je sebstvo obsedeno od zavesti ali kot da je zavest v sebstvu ali kot da je sebstvo v zavesti. Na tak način pogled identitete ne nastane.”

 

(PLEMENITA OSMEROČLENA POT)

9. “Gospa, kaj je Plemenita osmeročlena pot?”

“Prijatelj Visākha, to je samo Plemenita osmeročlena pot; to je, pravilen pogled, pravilna misel, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način življenja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost.”

10. “Gospa, je Plemenita osmeročlena pot pogojna ali brezpogojna?”

“Prijatelj Visākha, Plemenita osmeročlena pot je pogojna.”

11. “Gospa, ali so trije agregati vključeni v Plemenito osmeročleno pot, ali je Plemenita osmeročlena pot vključena v tri agregate?”[3]

“Trije agregati niso vključeni v Plemenito osmeročleno pot, prijatelj Visākha, toda Plemenita osmeročlena pot je vključena v tri agregate. Pravilni govor, pravilno dejanje, pravilen način življenja – to je vključeno v agregat kreposti. Pravilni napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost – to je vključeno v agregat zbranosti. Pravilni pogled in pravilna misel – to je vključeno v agregat modrosti.”

 

(ZBRANOST) [4]

12. “Gospa, kaj je zbranost? Kaj je osnova zbranosti? Kaj je sposobnost zbranosti? Kaj je razvoj zbranosti?”

“Poenotenje uma, prijatelj Visākha, je zbranost; štirje načini osnovanja pozornosti so znak zbranosti; štiri prave vrste prizadevanja so pogoj za zbranost; ponavljanje, razvoj in negovanje teh istih stanj je razvoj zbranosti.”

 

(TVORBE) [5]

13. “Gospa, koliko tvorb obstaja?”

“Obstajajo tri vrste tvorb, prijatelj Visākha: telesne tvorbe, govorne tvorbe in umske tvorbe.”

14. “Toda, gospa, kaj je telesna tvorba? Kaj je govorna tvorba? Kaj je umska tvorba?”

“Vdihovanje in izdihovanje, prijatelj Visākha, sta telesni tvorbi; misel in razmišljanje sta govorni tvorbi; zaznava in občutek sta umski tvorbi.”

15. “Toda, gospa, zakaj sta vdihovanje in izdihovanje telesni tvorbi? Zakaj sta misel in razmišljanje govorni tvorbi? Zakaj sta zaznava in občutek umski tvorbi?”

“Prijatelj Visākha, vdihovanje in izdihovanje sta telesni, to sta stanji, povezani s telesom; zato sta vdihovanje in izdihovanje telesni tvorbi. Najprej nekdo uporabi misel in razmišlja in pozneje to preide v govor; zato sta misel in razmišljanje govorni tvorbi. Zaznava in občutek sta v umu, to sta stanji povezani z umom; zato sta zaznava in občutek umski tvorbi.”

 

(DOSEŽEK PRENEHANJA)

16. “Gospa, kako nastane dosežek prenehanja zaznave in občutka?”

“Prijatelj Visākha, ko menih doseže prenehanje zaznave in občutka, mu ne pride na misel: ‘Jaz bom dosegel prenehanje zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz dosegam prenehanje zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz sem dosegel prenehanje zaznave in občutka’; ampak, njegov um je bil predhodno razvit na takšen način, da ga vodi do tega stanja.”

17. “Gospa, ko menih doseže prenehanje zaznave in občutka, katero stanje najprej ugasne v njem: telesna tvorba, govorna tvorba ali umska tvorba?”

“Prijatelj Visākha, ko menih dosega prenehanje zaznave in občutka, najprej preneha govorna tvorba, potem telesna tvorba, potem umska tvorba.”

18. “Gospa, kako pojav iz dosege prenehanja zaznave in občutka, postane prenehanje zaznave in občutka?”

“Prijatelj Visākha, ko se menih pojavi iz dosege prenehanje zaznave in občutka, mu ne pride na misel: ‘Jaz se bom pojavil iz dosege prenehanja zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz se pojavljam iz dosege prenehanja zaznave in občutka,’ ali ‘Jaz sem se pojavil iz dosege prenehanja zaznave in občutka’; ampak, njegov um je bil razvit na takšen način, da ga vodi do tega stanja.”

19. “Gospa, ko se menih pojavi iz dosege prenehanja zaznave in občutka, katero stanje se prvo pojavi v njem: telesna tvorba, govorna tvorba ali umska tvorba?”

“Prijatelj Visākha, ko se menih pojavlja iz dosege prenehanja zaznave in občutka, se pojavi najprej umska tvorba, potem telesna tvorba, potem govorna tvorba.”

20. “Gospa, ko se je menih pojavil iz dosege prenehanja zaznave in občutka, koliko vrst kontakta se ga dotakne?”

“Prijatelj Visākha, ko se je menih pojavil iz dosege prenehanja zaznave in občutka, se ga dotaknejo tri vrste kontakta: prazninski kontakt, brezznakovni kontakt, brezželjni kontakt.”

21. “Gospa, ko se je menih pojavil iz dosege prenehanja zaznave in občutka, komu se njegov um nakloni, na kaj se naslanja, k čemu teži?”

“Prijatelj Visākha, ko se je menih pojavil iz dosege prenehanja zaznave in občutka, se njegov um nakloni samoti, se nasloni na samoto, teži k samoti.”

 

(OBČUTEK) [6]

22. “Gospa, koliko vrst občutka obstaja?”

“Prijatelj Visākha, obstajajo tri vrste občutka: prijeten občutek, neprijeten občutek in niti neprijeten niti prijeten občutek.”

23. “Toda, gospa, kaj je prijeten občutek? Kaj je neprijeten občutek? Kaj je niti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, karkoli se čuti telesno ali umsko kot prijetno in pomirljivo, je prijeten občutek. Karkoli se telesno ali umsko čuti neprijetno in slabo, je to neprijeten občutek. Karkoli se čuti telesno ali umsko kot niti pomirljivo niti slabo, je to niti neprijeten niti prijeten občutek.”

24. “Gospa, kaj je prijetno in kaj je neprijetno z ozirom na prijeten občutek? Kaj je boleče in kaj je prijetno z ozirom na neprijeten občutek? Kaj je prijetno in kaj je neprijetno z ozirom na niti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, prijeten občutek je prijeten, ko vztraja in neprijeten, ko se spremeni. Neprijeten občutek je boleč, ko vztraja in prijeten, ko se spremeni. Niti neprijeten niti prijeten občutek je prijeten, ko je tu znanje in neprijeten, ko tu ni znanja.”

 

(PODPORNA NAGNJENJA)

25. “Gospa, katera podporna nagnjenja podpirajo prijeten občutek? Katera podporna nagnjenja podpirajo neprijeten občutek? Katera podporna nagnjenja podpirajo niti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, podporno nagnjenje k poželenju podpira prijeten občutek. Podporno nagnjenje k odporu podpira neprijeten občutek. Podporno nagnjenje k nevednosti podpira niti neprijeten niti prijeten občutek.”

26. “Gospa, ali podporno nagnjenje k poželenju podpira vse prijetne občutke? Ali podporno nagnjenje k odporu podpira vse neprijetne občutke? Ali podporno nagnjenjenje k nevednosti podpira vse niti neprijetne niti prijetne občutke?”

“Prijatelj Visākha, podporno nagnjenje k poželenju ne podpira vseh prijetnih občutkov. Podporno nagnjenje k odporu ne podpira vseh neprijetnih občutkov. Podporno nagnjenje k nevednosti ne podpira vseh niti neprijetnih niti prijetnih občutkov.”

27. “Gospa, kaj naj bo opuščeno glede na prijeten občutek? Kaj naj bo opuščeno glede na neprijeten občutek? Kaj naj bo opuščeno glede na niti neprijeten niti prijeten občutek?”

“Prijatelj Visākha, podporno nagnjenje k poželenju naj bo opuščeno glede prijetnega občutka. Podporno nagnjenje k odporu naj bo opuščeno glede neprijetnega občutka. Podporno nagnjenje k nevednosti naj bo opuščeno glede niti neprijetnega niti prijetnega občutka.”

28. “Gospa, ali mora biti podporno nagnjenje k poželenju opuščeno glede na vse prijetne občutke? Ali mora biti podporno nagnjenje k odporu opuščeno glede na vse neprijetne občutke? Ali mora biti podporno nagnjenje k nevednosti opuščeno glede na vse niti neprijetne niti prijetne občutke?”

“Prijatelj Visākha, podporno nagnjenje k poželenju ni potrebno opustiti glede na vse prijetne občutke. Podporno nagnjenje k odporu ni potrebno opustiti glede na vse neprijetne občutke. Podporno nagnjenje k nevednosti ni potrebno opustiti glede na vse niti neprijetne niti prijetne občutke.

Prijatelj Visākha, popolno odmaknjen od čutnosti, odmaknjen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi džhāni, kar spremljata misel in razmišljanje, ter prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz samote. S tem opusti poželenje, in podporno nagnjenje k poželenju ne podpira tega.

Menih upošteva: ‘Kdaj bom vstopil in bival v tem področju, v katerega plemeniti sedaj vstopijo in bivajo?’ V tem, ki tako ustvari željo po najvišjih osvoboditvah, nastane bolečina s to željo kot pogojem. S tem opusti odpor, in podporno nagnjenje k odporu ne podpira tega.

Z opustitvijo prijetnosti in bolečine in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti džhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. S tem opusti nevednost, in podporno nagnjenje k nevednosti ne podpira tega.”

 

(NASPROTJA)

29. “Gospa, kaj je nasprotje prijetnega občutka?”

“Prijatelj Visākha, neprijeten občutek je nasprotje prijetnega občutka.”

“Kaj je nasprotje neprijetnega občutka?”

“Prijeten občutek je nasprotje neprijetnega občutka.”

“Kaj je nasprotje niti neprijetnega niti prijetnega občutka?”

“Nevednost je nasprotje niti neprijetnega niti prijetnega občutka.”

“Kaj je nasprotje nevednosti?”

“Pravo znanje je nasprotje nevednosti.”

“Kaj je nasprotje pravega znanja?”

“Osvoboditev je nasprotje pravega znanja.”

“Kaj je nasprotje osvoboditve?”

“Nibbāna je nasprotje osvoboditve.”

“Gospa, kaj je nasprotje Nibbāne?”

“Prijatelj Visākha, preveč siliš s tem spraševanjem; ti nisi sposoben dojeti omejitev vprašanj. Ker posvečeno življenje se, prijatelj Visākha, utemelji v Nibbāni, doseže vrhunec v Nibbāni, konča v Nibbāni. Če želiš, prijatelj Visākha, pojdi do Blaženega in ga vprašaj o pomenu tega. Kot ti Blaženi razloži, tako si moraš to zapomniti.”

 

(ZAKLJUČEK)

30. Potem je laični sledilec Visākha, zadovoljen in vesel besed nune Dhammadinne, vstal iz svojega sedeža in ko se ji je poklonil, jo je z njegove leve strani obšel in odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel na stran in mu povedal celoten razgovor, ki ga je imel z nuno Dhammadinno. Ko je končal z govorjenjem, mu je Blaženi rekel:

31. “Nuna Dhammadinnā je modra, Visākha, nuna Dhammadinnā je zelo modra. Če bi me vprašal o pomenu tega, bi ti ga razložil na isti način, kot ti ga je razložila nuna Dhammadinnā. Takšen je pomen in tako si to moraš zapomniti.”

To je rekel Blaženi. Laični sledilec Visākha je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Visākha je bil bogat trgovec iz Rādžagaha in nepovratnik (anagami). Dhammadinnā, njegova prejšnja žena v posvetnem življenju je dosegla arahantstvo hitro po njeni posvetitvi za nuno. Buddha jo je označil kot najboljšo nuno v razlagi Dhamme.

[2] Sakkāya - dobesedno »obstoječe telo«.

[3] Beseda khandha ima tukaj drugačen pomen kot v bolj običajnem kontekstu petih agregatov, na katere vpliva predpostavka. Tukaj se nanaša na principe vadbe, na tri razdelke Plemenite osmeročlene poti, na vrlino (sīla), zbranost (samādhi) in modrost (pañña).

[4] Samādhi - zbranost

[5] Saṅkhārā - tvorbe

[6] Vedanā - občutek

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / januar 2017, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information