(MN 39) - Mahā-Assapura Sutta – Dolgo učenje pri Assapuri

 

1. Tako sem slišal. Enkrat je Blaženi živel v deželi Angan, v mestu Anganov, imenovanem Assapura. Tam je Blaženi nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “‘Samotarji, samotarji,’ menihi, tako vas ljudje dojemajo. In ko se vas vpraša: ‘Kaj ste?’, trdite, da ste samotarji. Ker je to tisto, za kar se označujete in kar trdite da ste, bi morali vaditi tako: ‘Mi se bomo ukvarjali s tistim in prakticirali tisto, kar naredi nekoga za samotarja, kar napravi nekoga za brahmina,[1] da so naše označbe lahko resnične in naše trditve prave, in tako da bo delo o teh, katerih obleka, miloščinska hrana, prostori počitka in medicinske potrebščine, ki jih uporabljamo, prineslo veliko sadež in korist, da naše posvečeno življenje ne bo zaman ampak plodno in rodovitno.’

 

(OBNAŠANJE IN NAČIN ŽIVLJENJA)

3. In kaj, menihi, so stvari, ki napravijo nekoga za samotarja, ki napravijo nekoga za brahmina? Menihi, vi se morate vzgajati tako: ‘Imeli bomo sram in strah pred tem, da bi nekaj delali narobe.’[2] Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega. Toliko je dovolj, toliko je bilo narejeno, cilj samotarstva je bil dosežen, nič več nam ni treba storiti’; in vi bi utegnili počivali zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status samotarja, niste izpolnili pričakovanj glede cilja samotarstva, saj je treba narediti še več.[3]

4. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vi se morate vzgajati tako: ‘Naše telesno obnašanje bo prečiščeno, jasno in odprto, brezhibno in zadržano, in mi ne bomo hvalili sebe in omalovaževali drugih na račun tega prečiščenega obnašanja s telesom.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega in naše obnašanje s telesom je bilo prečiščeno. Toliko je dovolj, toliko je bilo narejeno, cilj samotarstva je bil dosežen, nič več nam ni treba storiti’; in vi bi utegnili počivali zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status samotarja, niste izpolnili pričakovanj glede cilja samotarstva, saj je treba narediti še več.

5. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vi se morate vzgajati tako: ‘Naše govorno obnašanje bo prečiščeno, jasno in odprto, brezhibno in zadržano, in mi ne bomo hvalili sebe in omalovaževali drugih na račun tega prečiščenega obnašanja v govoru.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje je bilo prečiščeno in naše govorno obnašanje je bilo prečiščeno. Toliko je dovolj … ’; in vi bi utegnili počivali zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status samotarja, niste izpolnili pričakovanj glede cilja samotarstva, saj je treba narediti še več.

6. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vi se morate vzgajati tako: ‘Naše mentalno obnašanje bo prečiščeno, jasno in odprto, brezhibno in zadržano, in mi ne bomo hvalili sebe in omalovaževali drugih na račun tega prečiščenega mentalnega obnašanja.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje je bilo prečiščeno in naše govorno obnašanje je bilo prečiščeno, in naše mentalno obnašanje je bilo prečiščeno. Toliko je dovolj … ’; in vi bi utegnili počivali zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status samotarja, niste izpolnili pričakovanj glede cilja samotarstva, saj je treba narediti še več.

7. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vi se morate vzgajati tako: ‘Naš način preživljanja bo prečiščen, jasen in odprt, brezhiben in zadržan, in mi ne bomo hvalili sebe in omalovaževali drugih na račun tega prečiščenega načina preživljanja.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje, govorno obnašanje in mentalno obnašanje je bilo prečiščeno in naš način preživljanja je bil prečiščen. Toliko je dovolj … ’; in vi bi utegnili počivali zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status samotarja, niste izpolnili pričakovanj glede cilja samotarstva, saj je treba narediti še več.

 

(OBVLADOVANJE ČUTOV)

8. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vi se morate vzgajati tako: ‘Mi bomo varovali vrata naših [šestih] čutov. Pri gledanju oblik z očesom, se ne bomo oprijemali njihovih znamenj in lastnosti. Ker, če pustimo sposobnost očesa nevarovano, lahko zla škodljiva stanja pohlepa in bridkosti vdrejo v nas, zato bomo prakticirali njihovo obrzdanje, bomo varovali sposobnost oči, se bomo lotili obrzdanja sposobnosti oči. Pri poslušanju zvokov z ušesi … Pri vonjanju vonjev z nosom … Pri okušanju okusov z jezikom … Pri dotikanju otipljivih stvari s telesom … pri spoznavanju predmetov v umu z umom, se ne bomo oprijemali njegovih znamenj in lastnosti. Ker, če pustimo sposobnost uma nevarovano, lahko zla škodljiva stanja pohlepa in bridkosti vdrejo v nas, zato bomo prakticirali njihovo obrzdanje, bomo varovali sposobnost uma, se bomo lotili obrzdanja sposobnosti uma.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje, govorno obnašanje, mentalno obnašanje in način preživljanja je bil prečiščen in mi varujemo vrata naših čutov. Toliko je dovolj … ’; in vi bi utegnili počivali zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status samotarja, niste izpolnili pričakovanj glede cilja samotarstva, saj je treba narediti še več.

 

(UMIRJENOST V JEDI)

9. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vi se morate vzgajati tako: ‘Mi bomo zmerni v jedi. Ko bomo pametno razmislili, ne bomo vzeli hrane niti za zabavo niti za omamljanje niti za fizično lepoto in privlačnost, ampak samo za trajanje in nadaljevanje tega telesa, za končanje nelagodja in za podpiranje posvečenega življenja, smatrajoč: “Tako bom končal s starimi občutki, ne da bi nastali novi občutki in bom zdrav in brez krivde in bom udobno živel.’ “Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje, govorno obnašanje, mentalno obnašanje in način preživljanja je bil prečiščen, mi varujemo vrata naših čutov, in smo zmerni v jedi. Toliko je dovolj … ’; in vi bi utegnili počivali zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status samotarja, niste izpolnili pričakovanj glede cilja samotarstva, saj je treba narediti še več.

 

(BUDNOST)

10. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vi se morate vzgajati tako: ‘Mi se bomo predali budnosti. Podnevi, med hojo nazaj in naprej in med sedenjem, bomo prečiščevali naš um od zaviralnih stanj. V prvem delu noči, med hojo nazaj in naprej in med sedenjem, bomo prečistili naš um od zaviralnih stanj. V sredini noči bomo legli na desno stran v levji položaj z eno nogo, ki prekriva drugo, pozorni in v celoti zavedajoči se, potem ko bomo določili v umu čas za vstajanje. Po vstajanju, v tretjem delu noči, medtem ko hodimo nazaj in naprej in sedimo, bomo prečistili naš um zaviralnih stanj.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje, govorno obnašanje, mentalno obnašanje in način preživljanja je bil prečiščen, mi varujemo vrata naših čutov, smo zmerni v jedi in smo predani budnosti. Toliko je dovolj … ’; in vi bi utegnili počivali zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status samotarja, niste izpolnili pričakovanj glede cilja samotarstva, saj je treba narediti še več.

 

(POZORNOST IN POLNO ZAVEDANJE)

11. Kaj več je še treba narediti? Menihi, vi se morate vzgajati tako: ‘Mi bomo obsedeni s pozornostjo in polnim zavedanjem. Delovali bomo s polnim zavedanjem, ko hodimo naprej in se vračamo; delovali bomo s polnim zavedanjem, ko gledamo naprej in gledamo vstran; delovali bomo s polnim zavedanjem, ko krčimo in raztegujemo naše ude; delovali bomo s polnim zavedanjem, ko nosimo naša oblačila in prenašamo naša zunanja oblačila in skledo; delovali bomo s polnim zavedanjem, ko jemo, pijemo, uživamo hrano in okušamo; delovali bomo s polnim zavedanjem, ko odvajamo blato in uriniramo; delovali bomo s polnim zavedanjem, ko hodimo, stojimo, sedimo, zaspimo, se zbudimo, govorimo in smo tiho.’ Sedaj, menihi, lahko mislite tako: ‘Mi imamo sram in strah pred tem, da bi storili kaj napačnega, naše telesno obnašanje, govorno obnašanje, mentalno obnašanje in način preživljanja je bil prečiščen, mi varujemo vrata naših čutov, smo zmerni v jedi, smo predani budnosti, in smo obsedeni s pozornostjo in polnim zavedanjem. Toliko je dovolj, toliko je bilo narejeno, cilj samotarstva je bil dosežen, nič več nam ni treba storiti’; in vi bi utegnili počivali zadovoljni s tem. Menihi, govorim vam, razodevam vam: Vi, ki iščete status samotarja, niste izpolnili pričakovanj glede cilja samotarstva, saj je treba narediti še več.

 

(OPUSTITEV OVIR)

12. Kaj več je še treba narediti? Menihi, menih se naseli v samotnem prebivališču: gozdu, v podnožju drevesa, na planini, v globeli, v jami na pobočju gore, na pokopališču, v goščavi pragozda, na odprtem prostoru, na kupu slame.

13. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna svoje telo in vzpostavi pozornost pred seboj. Z opustitvijo hrepenenja po svetu, biva z umom prostim hrepenenja; on očisti svoj um hrepenenja. Z opustitvijo zlovoljnosti in sovraštva, biva z umom prostim zlovoljnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; on očisti svoj um zlovoljnosti in sovraštva. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, biva prost otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; on očisti svoj um otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in obžalovanja, biva prost vznemirjenosti, z umom, ki je notranje umirjen; on očisti svoj um nemira in obžalovanja. Z opustitvijo dvoma, biva tako, da gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj; on očisti svoj um dvoma.

14. Menihi, predpostavimo, da bi mož vzel posojilo in se lotil posla in njegov posel bi uspel, tako da bi lahko vrnil ves sposojen denar in bi ostalo dovolj denarja, da bi lahko vzdrževal ženo; ko bi o tem premisli, bi bil zadovoljen in poln veselja. Ali predpostavimo, da bi bil mož bolan, bi trpel in bil smrtno bolan, in njegova hrana ne bi bila prava zanj, in njegovo telo ne bi imelo moči, vendar bi kasneje ozdravel in njegova hrana bi bila pravšnja zanj in njegovo telo bi spet pridobilo moč; ko bi o tem premisli, bi bil zadovoljen in poln veselja. Ali predpostavimo, da bi mož bil zaprt v zaporu, ampak kasneje bi bil izpuščen iz zapora, ki je varen in zavarovan, ne da bi izgubil kaj lastnine; ko bi o tem premisli, bi bil zadovoljen in poln veselja. Ali predpostavimo, da bi bil mož suženj, ne samostojen ampak odvisen od drugih, nezmožen, da gre kamor bi hotel, toda kasneje bi bil izpuščen iz suženjstva, postal samostojen, neodvisen od drugih, prost, da bi bil sposoben iti, kamor bi hotel; ko bi o tem premisli, bi bil zadovoljen in poln veselja. Ali predpostavimo, da bi mož z bogastvom in imetjem odšel po cesti preko puščave, in kasneje bi prečkal puščavo, varno in brez izgube svojega imetja; ko bi o tem premisli, bi bil zadovoljen in poln veselja. Tako tudi, menihi, ko teh pet ovir ni opuščenih v sebi, jih menih vidi kot dolg, bolezen, zapor, suženjstvo in cesto preko puščave. Toda, ko je teh pet ovir opustil, on to vidi kot prostost od dolga, zdravje, izpustitev iz zapora, svobodo od v sebi suženjstva in deželo varnosti.

 

(ŠTIRI JHᾹNE)

15. Ko je opustil teh pet ovir, nepopolnosti uma, ki slabijo modrost, odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojeni iz samote. On napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojeni iz osame preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz osame. Tako kot spreten kopališki mojster ali njegov pomočnik nasuje kopalni prašek v kovinsko skodelo in ga vztrajno škropi z vodo, ga gnete, dokler vlaga ne omoči narejene krogle iz kopalnega praška, se vpije in kroglo prežme znotraj in zunaj, vendar ne preveč, da iz krogle ne kaplja; tako tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, ki sta rojena iz osame preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, da ni dela njegovega celega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz osame.

16. Menihi, z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi jhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojeni iz zbranosti. On s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojeni iz zbranosti preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, ki sta rojena iz zbranosti. Tako kot jezero, v katerem vode privrejo od spodaj navzgor in nima dotoka iz vzhoda, zahoda, severa ali juga in ga ne polni deževnica iz nalivov, hladen izvir vode v jezeru povzroči, da hladna voda preplavi, prepoji, napolni in prežme jezero, tako da ni dela celotnega jezera, ki ni prežet s hladno vodo; tako tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, rojena iz zbranosti preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s prijetnostjo in zadovoljstvom, rojenima iz zbranosti.

17. Menihi, z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, menih biva mirnodušen in pozoren in jasno razumevajoč, doživlja srečo s telesom; vstopi in biva v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, ta, ki biva v sreči.’ On napravi, da zadovoljstvo osvobojeno prijetnosti preplavi, dela njegovega celotnega telesa neprežetega z zadovoljstvom osvobojenim prijetnosti. Kakor so v ribniku modri ali beli ali rdeči lokvanji, nekateri lokvanji, ki so vzniknili in rasli v vodi, potopljeni v vodo, ne da bi pokukali iz nje in jih hladna voda preplavi, prepoji, napolni in prežme njihove vrhove in njihove korenine, tako da ni dela vseh teh lokvanjev, ki ga hladna voda ne prežema; tako tudi menih napravi, da prijetnost in zadovoljstvo, rojena iz zbranosti preplavi, prepoji, napolni in prežme to telo, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega z zadovoljstvom osvobojenim prijetnosti.

18. Menihi, z opustitvijo užitka in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. On sedi prežemajoč to telo s čistim, jasnim umom, tako da ni dela njegovega celotnega telesa neprežetega s čistim, jasnim umom. Kot bi človek sedel pokrit od glave navzdol z belo krpo, tako da ne bi bilo dela njegovega celotnega lesa nepokritega z belo krpo; tako tudi menih sedi prežemajoč telo s čistim, jasnim umom, tako da ni dela njegovega telesa neprežetega s čistim, jasnim umom.

 

(TRI PRAVA ZNANJA)

19. Ko je njegov zbrani um tako prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst, in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k znanju glede spomina na pretekla življenja. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, eno rojstvo, dva rojstva, tri rojstva, štiri rojstva, pet rojstev, deset rojstev, dvajset rojstev, trideset rojstev, štirideset rojstev, petdeset rojstev, sto rojstev, tisoč rojstev, sto tisoč rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega plemena, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem bil ponovno rojen kjerkoli; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega plemena, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno rodil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. Prav tako kot lahko gre mož iz svoje vasi do druge vasi in potem spet nazaj v svojo vas, lahko misli: ‘Šel sem iz moje vasi do te vasi in tam sem stal na tak način, sedel na tak način, govoril na tak način, bil tiho na tak način; in iz te vasi sem šel do tiste druge vasi in tam sem stal na tak način, sedel na tak način, govoril na tak način, bil tiho na tak način; in iz tiste vasi sem prišel spet nazaj v mojo vas.’ Tako tudi, se menih spomni svojih mnogoterih preteklih življenj.

20. Ko je njegov zbrani um tako prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k znanju o umiranju in ponovnem rojstvu bitij. Tako z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. Prav tako, kot da sta tam dve hiši z vrati in mož z dobrim vidom, ki stoji med hišama, vidi ljudi, ki vstopajo v hiši in pridejo ven in gredo v drugo hišo, tako tudi, z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, menih vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena … in on razume, kako bitja umirajo v skladu z njihovimi dejanji.

21. Ko je njegov zbrani um tako prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k znanju o uničenju vplivov. On razume, kako dejansko je: ‘To je trpljenje’; … ‘To je izvor trpljenja’; … ‘To je prenehanje trpljenja’; … ‘To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ … ‘To so vplivi’; … ‘To je izvor vplivov’; … ‘To je prenehanje vplivov’; … ‘To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

Ko on ve in vidi na ta način, je njegov um osvobojen od vpliva čutne želje, od vpliva eksistence in od vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojen, pride vedenje: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja’

Prav tako, kot da je tam jezero v gorski kotanji, jasno, bistro in neskaljeno, tako da mož z dobrim vidom, ki stoji na bregu, lahko vidi školjke, gramoz, in kamenčke in tudi jate rib, ki plavajo naokoli in počivajo in lahko misli: ‘Tam je to jezero, jasno, bistro in neskaljeno, in tam so te školjke, gramoz, in kamenčki in tudi te jate rib, ki plavajo naokoli in počivajo.’ Tako tudi, menih razume, tako kot dejansko je: ‘To je trpljenje.’ … On razume: ‘Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja’

 

(ARAHANT)

22. Menihi, menih kot je ta, se imenuje samotar, brahmin, ta ki je bil umit, ta ki je prišel do znanja, sveti učenjak, plemeniti, arahant.

23. In kako je menih samotar? On je utišal zla škodljiva stanja, ki onesnažijo, prinesejo obnovitev bitnosti, povzročajo težave, dozorijo v trpljenje in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti. Tako je menih samotar.

24. In kako je menih brahmin? On je izgnal zla škodljiva stanja, ki onesnažijo … in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti. Tako je menih brahmin.

25. In kako je menih ta, ki je bil umit?[4] On je izmil zla škodljiva stanja, ki onesnažijo … in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti. Tako je menih ta, ki je bil umit.

26. In kako je menih ta, ki je prišel do znanja? On je spoznal zla škodljiva stanja, ki onesnažijo … in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti. Tako je menih ta, ki je prišel do znanja.

27. In kako je menih sveti učenjak?[5] Zla škodljiva stanja, ki onesnažijo … in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti, tečejo stran od njega. Tako je menih sveti učenjak.

28. In kako je menih plemeniti? Zla škodljiva stanja, ki onesnažijo … in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti, so daleč od njega. Tako je menih plemeniti.

29. In kako je menih arahant? Zla škodljiva stanja, ki onesnažijo, prinesejo obnovitev bitnosti, povzročajo težave, dozorijo v trpljenje in vodijo do bodočega rojstva, staranja in smrti, so daleč stran od njega. Tako je menih arahant.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe

[1] “Brahmin” bi moral biti razumljen na način, ki je opisan spodaj, §24.

[2] Sram (hiri) in strah pred napačnim delovanjem (ottappa).

[3] SN 45:35-36/25: “Kaj, menihi, je samotarstvo (samanna)? Plemenita osmeročlena pot … - to se imenuje samotarstvo. In kaj, menihi, je cilj samotarstva (samannattho)? Uničenje pohlepa, sovraštva in zablode – to se imenuje cilj samotarstva.”

[4] Izraz “umiti” (nhataka) se nanaša na brahmina, ki se ob koncu šolanja pri učitelju obredno okopa. Glej Sn 521.

[5] Palijska beseda sotthiya (Sanskrit, srotriya) pomeni brahmina, ki je dobro poučen v Vedah, sogovornika s svetim vedenjem.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / januar 2017

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.